Nataša Kralj, Prva gimnazija Maribor

V uvodu prispevka so predstavljena nekatera izhodišča, ki se nanašajo na uporabo tabličnih računalnikov (v nadaljevanju tablic) pri pouku, ki pomembno vplivajo na odločitev, kdaj je le-te smiselno vključiti v pouk tujih jezikov in v katerem primeru njihova uporaba ne prinaša dodane vrednosti, morda tudi zaradi dejstva, da tablice primarno niso ustvarjene kot učni pripomoček v klasičnem smislu.

Elektronske medije (in z njimi tudi uporabo tablic) pa je treba vključevati v učni proces kontinuirano, in sicer takrat, ko le-ti nudijo podporo učnemu procesu, s tem ko omogočajo hiter in preprost dostop do aktualnih učnih vsebin, ki jih z njihovo uporabo lahko podamo bolj nazorno, interaktivno in na bolj sodoben način. Didaktično domišljena uporaba tablic omogoča in spodbuja avtonomno učenje, sodelovalno in timsko delo, učenje učenja, delo na daljavo in razvijanje digitalne zmožnosti ciljnih skupin.

Na osnovi kontinuiranega dela s tablicami pri pouku nemščine v športnem oddelku, ki tablice uporablja tudi pri večini ostalih predmetov, ugotavljam, da je za nemoteno delo s tablicami treba zagotoviti zanesljivo infrastrukturo in pripraviti ciljne skupine na uporabo le-teh pri pouku. Ko so dijaki seznanjeni s pravili uporabe tablic pri pouku, jih vsakodnevno tudi uporabljajo in spoznajo nekatere prednosti in omejitve le-teh, postane tablica tisti učni pripomoček, ki ciljne skupine dodatno motivira in jim olajša učenje. Ugotavljam tudi, da pomembno vlogo pri uvajanju tablic v učni proces igra sodelovalno učenje med dijaki in učitelji oziroma načelo, da več glav več ve.