Boris Berenfeld, Tatiana Krupa, GlobalLab International, London, UK

Kljub splošnemu prepričanju, da predstavlja individualizirano učenje mentorstvo ena na ena oziroma prilagajanje vsebin in učnega načrta posameznikom, nam Global Student Laboratory dokazuje, da je učenje lahko zelo individualizirano, ko učenci sodelujejo v globalno razpršenih skupinah. Prispevek raziskuje, kako spletna platforma Global Lab omogoča na učence osredotočene projekte, v katerih je vsak učenec raziskovalec. S sodelovanjem v projektih, ki so naravnani na obravnavane teme, učenci pridobivajo vsebinsko in procesno znanje in zmožnosti. Ko enkrat obvladajo reševanje problemov, jim omogočimo, da razvijajo svoje projekte v podprtem okolju. Uporabijo lahko vse svoje zmožnosti, vključno z uporabo vzorčenja in zbiranja kvalitativnih ter kvantitativnih podatkov. Platforma podpira vzorčenje in aplikacije za pametne telephone tako, da omogoča pretok podatkov neposredno v podatkovno bazo Global Lab. Tam se vsi podatki prikazujejo na zemljevidu sveta, odvisno od tega, kje so bili zbrani, tako da lahko učenci izrišejo grafe, vizualizirajo in analizirajo informacijo. Zanimivo je, da lahko uporabijo enak postopek in način zbiranja podatkov, rezultati pa so različni. Kljub enakosti, ki je vgrajena v sistem, se podatki neizogibno razlikujejo. Tako tele-sodelovanje omogoča učečim samostojno učenje in neodvisno delo v svojem tempu, kljub temu pa so del skupnosti podobno mislečih sovrstnikov.

Jens Haugan, Hedmark University College, Department of Humanities

Poučevanje na univerzi ni vedno preveč zabavno zaradi preprostega dejstva, da obiskovanje predavanj ni obvezno. Vedno več študentov pograbi možnost študija ob delu, kar za samo izobraževanje ni slabo. Toda posledica tega je, da kljub velikemu vpisu oziroma izbiri določenih predmetov, predavalnice ostajajo skoraj prazne, kar pomeni velik izziv z vidika poučevanja in učenja. Drug vidik takega stanja pa je dejstvo, da študenti, ki ne opravijo izpita, samo povečujejo stroške in ne dodatnega zaslužka za izobraževalno ustanovo. Če parafraziram Adama Smitha: Ni ga boljšega kot brezplačno izobraževanje.

Ena od strategij je, da se srečamo s študenti tam, kjer so: na spletnih družabnih omrežjih. Toda, kakšne e-kompetence potrebujejo oboji, učitelji in študenti? Kakšne so potrebe inovativnega izobraževanja? Pojavlja se vprašanje, ali mora učitelj prodati svojo dušo Facebooku, da bi svojim študentom pomagal opraviti izpit. In ali s tem že ne vidimo obrise učitelja, ki dela 24 ur sedem dni v tednu?

O takem scenariju sem razpravljal z norveškimi študenti, ki študirajo norveško slovnico in zgodovino jezika, vendar bi morala tema nasplošno zanimati predvsem udeležene v e-učenje/e-poučevanje.

Samo Božič, Zavod RS za šolstvo, OE Nova Gorica

V prispevku bomo prikazali, kako pogosto so se učitelji odločali za uporabo e-učbenika, spletne učilnice, socialnih omrežij, preverjanje znanja z IKT ipd. Zavod RS za šolstvo opravlja spremljavo na šolah, ki so vključene v projekt Uvajanje in uporaba e-vsebin in e-storitev. Svetovalci smo v drugem obdobju spremljanja pouka, od decembra 2013 do januarja 2014, med drugim ugotavljali, kako učitelji uporabljajo IKT naprave in kako učenci oziroma dijaki uporabljajo tablične računalnike. Različne načine uporabe IKT tehnologije v razredu smo določali iz dveh baz podatkov, to je zapisov svetovalcev s spremljave in zapisov v sprotnih pripravah učiteljev. Načine uporabe smo združevali v 14 kategorij dejavnosti učitelja in 16 kategorij dejavnosti učencev. Pri analizi smo uporabili malenkostno prirejeno klasifikacijo, ki je bila prvič objavljena v Dodatnih smernicah in didaktičnih napotkih za smiselno vključevanje IKT v pouk fizike.

Ksenija Bračič Bračko, Prva gimnazija Maribor

Med učne strategije sodi tudi organiziranje oziroma urejanje snovi v logično strukturo, da postane snov preglednejša in učencu pomaga pri razumevanju. V ta sklop tako sodi tudi izdelava zapiskov pri pouku. Pri tem sem opazila, da imajo dijaki s tem področjem organiziranja učenja velike težave:

1. zapiskov ne delajo, ker
2. ne zmorejo/znajo;
3. je lažje fotokopirati;
4. ob tem pa ne sledijo razlagi:
5. začnejo se dolgočasiti;
6. njihova pozornost pade;
7. motijo sošolce.

Zato sem želela preizkusiti nove strategije in ob prosojnicah ter razlagi učencem ponuditi nekaj, kar jih bo pritegnilo. Pri delu sem uporabila razpoložljivo IKT tehnologijo – standardne računalnike in tablice ter jim ponudila možnost, da ustvarijo e-zapiske.

Uporabila sem že izdelane prosojnice in spletno orodje 1ka, s katerim sem naredila kviz za pridobivanje nove učne snovi. Učenci so morali slediti prosojnicam in moji razlagi, če so želeli odgovoriti na vprašanja, ki so z odgovori tvorila smiselno celoto. Prosojnice in kviz niso bili identični, zato so morali učenci pozorno spremljati razlago in tabelno sliko ter odgovarjati na vprašanja. Vprašanja so bila različnih tipov in taksonomskih ravni. Vključila sem slikovno gradivo ter povezave na vire v spletu.

Na koncu sem posamezne kvize izvozila v Word-ove dokumente ter jih poslala učencem. Oblika dokumenta je učencem dopustila možnost oblikovanja in dopolnjevanja zapiskov po lastnih željah.

Matija Lokar, Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani

V zadnjih letih so v večini razvitih družb prišli do spoznanja, da je nujno, da vsi učenci osvojijo algoritmično razmišljanje in znanje osnov programiranja. S spoznavanjem računalniških konceptov in razvijanjem postopkovnega načina razmišljanja učenci pridobivajo znanja, spretnosti in veščine, ki so veliko bolj trajne kot hitro razvijajoče se tehnologije.

Seveda pa je treba zelo skrbno razmisliti, kako začeti s poučevanjem programiranja – kateri so ustrezni prvi koraki. V prispevku bodo predstavljeni številni načini, ki jih lahko v ta namen uporabimo. Pri tem se bomo izognili standardnemu pristopu – problem, pisanje kode, prevajanje in izvajanje na računalniku. Ogledali si bomo poučevanje programskih konceptov brez uporabe računalnika in prek računalniških iger kot so Robozzle, LightBoot in podobne. Poudarili bomo, katere programske koncepte s tem spoznavamo. Poleg tega bomo videli, kako lahko izrabimo dejstvo, da so učenci navdušeni uporabniki mobilnih naprav in jih v okolju, podobnemu Scratchu, naučimo pisanja računalniških programov za mobilne telefone. Predstavili bomo določena gradiva, ki smo jih razvili na Fakulteti za matematiko in fiziko in so bila že uspešno uporabljena na seminarjih za učitelje.

Nataša Kralj, Prva gimnazija Maribor

V uvodu prispevka so predstavljena nekatera izhodišča, ki se nanašajo na uporabo tabličnih računalnikov (v nadaljevanju tablic) pri pouku, ki pomembno vplivajo na odločitev, kdaj je le-te smiselno vključiti v pouk tujih jezikov in v katerem primeru njihova uporaba ne prinaša dodane vrednosti, morda tudi zaradi dejstva, da tablice primarno niso ustvarjene kot učni pripomoček v klasičnem smislu.

Elektronske medije (in z njimi tudi uporabo tablic) pa je treba vključevati v učni proces kontinuirano, in sicer takrat, ko le-ti nudijo podporo učnemu procesu, s tem ko omogočajo hiter in preprost dostop do aktualnih učnih vsebin, ki jih z njihovo uporabo lahko podamo bolj nazorno, interaktivno in na bolj sodoben način. Didaktično domišljena uporaba tablic omogoča in spodbuja avtonomno učenje, sodelovalno in timsko delo, učenje učenja, delo na daljavo in razvijanje digitalne zmožnosti ciljnih skupin.

Na osnovi kontinuiranega dela s tablicami pri pouku nemščine v športnem oddelku, ki tablice uporablja tudi pri večini ostalih predmetov, ugotavljam, da je za nemoteno delo s tablicami treba zagotoviti zanesljivo infrastrukturo in pripraviti ciljne skupine na uporabo le-teh pri pouku. Ko so dijaki seznanjeni s pravili uporabe tablic pri pouku, jih vsakodnevno tudi uporabljajo in spoznajo nekatere prednosti in omejitve le-teh, postane tablica tisti učni pripomoček, ki ciljne skupine dodatno motivira in jim olajša učenje. Ugotavljam tudi, da pomembno vlogo pri uvajanju tablic v učni proces igra sodelovalno učenje med dijaki in učitelji oziroma načelo, da več glav več ve.

Milenko Stiplovšek, Samo Božič, David Kimovec, Zavod RS za šolstvo

Vse slovenske gimnazije in več drugih srednjih šol ter nekaj osnovnih šol je opremljenih z opremo Vernier za izvajanje računalniško podprtih meritev. Trenutna opremljenost omogoča izvajanje demonstracijskih poskusov in prikaz izmerjenih vrednosti, frontalni prikaz obdelave izmerjenih vrednosti in delo v skupinah. Običajno imajo šole na voljo štiri do osem delovnih mest za izvajanje meritev in obdelavo merskih rezultatov pri pouku. Če želimo, da dijak sam obdela rezultate meritev, je v tem trenutku najpogostejši pristop pošiljanje merskih rezultatov dijakom (s pomočjo e-pošte, spletne učilnice ipd.) in nato kasnejša samostojna individualna obdelava teh rezultatov doma na PC-ju. Z vključevanjem mobilnih naprav v pouk (prenosnikov, tabličnih računalnikov, »pametnih« telefonov itd.) se je pojavila možnost, da izmerjene podatke obdela vsak dijak na svoji napravi pri pouku takoj po tem, ko smo podatke z demonstracijskim poskusom pridobili. Predstavljene bodo možnosti, ki jih za ta namen ponuja oprema Vernirer in program LoggerPro. Najprej bodo predstavljene možnosti povezovanja mobilnih naprav z merilnim sistemom in s tem povezana varnostna tveganja. Nato bodo udeleženci povezali svoje mobilne naprave z merilnim sistemom. Prejeli bodo rezultate demonstracijskih meritev na svojo napravo in jih uporabili.

Bojana Breznikar, Osnovna šola 8 talcev Logatec

Programske smernice za delo svetovalne službe v osnovni šoli določajo standard, da svetovalna služba izvede vsaj dve uri predavanj na temo karierne orientacije v dveh zaključnih razredih. Kakovosten proces odločanja za poklic pa temelji na dveh stebrih: zbiranju informacij o sistemu šolanja, o poklicih na eni strani ter dobrem poznavanju sebe – svojih interesov, sposobnosti, osebnostnih lastnosti in učnih navad na drugi strani. Zlasti dobro poznavanje sebe zahteva veliko več časa kot predvideni dve uri. Kako reševati opisano časovno zagato? V prispevku prikažem realno izvedljiv način umestitve ur karierne orientacije za osmi in deveti razred osnovne šole v ure pouka s pomočjo uporabe e-listovnika. Nadalje navajam prednosti in izzive uporabe e-listovnika. Prednosti tega orodja vidim predvsem v možnosti načrtovanja, spremljanja in samovrednotenja učencev v procesu samospoznavanja, v povečani možnosti dajanja povratnih informacij s strani šolske svetovalke, v poteku aktivnosti učencev v njim domačem okolju, dostopnosti, v prikazu praktične uporabe Europassa. Izziv pa je vsekakor didaktični prenos vsebin v e-okolje, pri čemer so omejitve predvsem v razvitosti IKT kompetence šolske svetovalke.

Anamarija Jeler, Osnovna šola Griže

Učenje poteka vse življenje, od rojstva naprej. V preteklosti je učenje v šoli pomenilo prepisovanje iz tabel v zvezek in »drilanje«, tj. učenje učne snovi na pamet. V današnjem času pa se učenje v šoli spreminja. Zaradi svoje razširjenosti postaja uporaba sodobne tehnologije skoraj potreba, ki ob pravilni uporabi predstavlja zelo dober učni pripomoček.

V prispevku sem opisala in prikazala primer samostojnega učenja z internetom v devetem razredu osnovne šole. Želela sem preveriti, ali znajo učenci sami poiskati informacije in na podlagi teh rešiti matematični problem. Pri tem sem jim zapisala vse cilje, ki jih morajo usvojiti, in vprašanja, na katera morajo odgovoriti.

Z izpeljano učno uro sem ugotovila, da učenci kljub vsakodnevni uporabi interneta in sodobnih tehnologij ne znajo uporabljati splet za samostojno učenje. Menim, da bi s spremembo učnega načrta učencem lahko omogočili uporabo tega kakovostnega vira podatkov, animacij, videov za samostojno učenje in ocenjevanje znanja, hkrati pa z izpopolnjevanjem trenutnih digitalnih kompetenc učiteljev dosegli njegovo večjo uporabo pri učiteljih.