Konferenca Arnes 2014 – Izmenjujemo znanje (28. 5. 2014)
Izmenjava znanja je meje klasičnih učilnic presegla že v prejšnjem stoletju, sodobna tehnologija pa nam s svojim hitrim napredkom omogoča vedno enostavnejše in učinkovitejše metode posredovanja znanja. V današnjem času na ta način poučevanje ni več zgolj domena vrtcev, šol in fakultet, tehnologija podaja roko tudi raziskovalnim inštitutom, muzejem, galerijam in drugim organizacijam, ki tako lahko delijo svoje vsebine in akumulirano znanje. S pomočjo tehnologije lahko danes presegamo tako fizične omejitve kot tudi meje v našem dojemanju izmenjave znanja, saj o globalni učilnici ne razmišljamo več zgolj s stališča preseganja mej, temveč tudi s stališča ciljnih skupin, ki bi jih naše vsebine utegnile zanimati.
Program konference*
Registracija udeležencev 8.00–9.30
Plenarna predavanja (Dvorana A, B, C, Hotel Kompas) 9.30–11.00
Odprtje konference
Digitalni postopek ocenjevanja na norveških univerzah – od analognih do elektronskih izpitov v digitalni dobi,Freddy Barstad, nacionalni koordinator za digitalno ocenjevanje, eCampus – UNINETT AS
Današnji postopki ocenjevanja v visokošolskih ustanovah na Norveškem so daleč od digitalnega napredka, ki se razvija in uveljavlja na drugih področjih družbe. Digitalni »domačini«, ki so danes včlanjeni v visokošolske ustanove na Norveškem, se učijo in izobražujejo s prenosnimi računalniki in mobilnimi telefoni, ko pridejo na dolgo pričakovane izpite, pa morajo svoje znanje izkazati s papirjem in svinčnikom. Predavatelji nestrpno čakajo, da študentski izdelki prispejo po navadni pošti, in nato zapravijo veliko časa za prebiranje nečitljive pisave. Administrativno osebje porabi čas za štetje, kopiranje, preverjanje, pakiranje in pošiljanje izpitnih pol pregledovalcem.
Na tem predavanju si bomo ogledali projekte, začete na nacionalnih in lokalnih ravneh, ki se osredotočajo na preobrazbo postopka ocenjevanja z današnjega papirnega na v celoti digitalnega. Z vzpostavitvijo nacionalnega projekta za digitalno visokošolsko ocenjevanje in s povabilom vsem univerzam v državni lasti k sodelovanju v skupni pobudi, je cilj projekta deliti znanje o izzivih in rezultatih ter zagotoviti sodelovanje med univerzami. Odziv na to povabilo je bil izjemen: v tem nacionalnem projektu zdaj sodeluje 76 entitet, ki zastopajo 27 različnih visokošolskih ustanov. Najpomembnejši dejavnik je že od prvega dne tehnološka perspektiva projekta, ki ima zdaj vodilno vlogo pri delu, povezanem s tehnološkimi vidiki postopka digitalnega ocenjevanja.
Predstavitev se bo zlasti osredotočila na ta področja ter perspektive za uspeh z nacionalnim projektom in širokim sodelovanjem:
- sodelovanje večine norveških univerz;
- uporaba inovativnega postopka javne nabave v sodelovanju s ponudniki na trgu;
- vpliv digitalnih rešitev na nove načine učenja in ocenjevanja;
- reševanje pravnih vprašanj;
- vzpostavljanje nacionalnega storitvenega okolja za integracijo.
Freddy Barstad je izkušen menedžer in strateg na področju IKT ter svetovalec s kar 20-letnimi izkušnjami na področjih IKT, državne uprave in javnega sektorja. Zadnjih 11 let je dejaven na področju visokega šolstva.
Vključevanje storitve vox.arnes.si v izobraževalni proces, Benjamin Lesjak, IPRID
Arnesovo videokonferenčno storitev vox.arnes.si lahko redno vključujemo v procese poučevanja in sodelovanja, predvsem pa je pogosto v uporabi pri izvedbi izobraževanj na daljavo, sestankih, gostujočih predavanjih, zagovorih zaključnih del študentov ali pri širjenju občinstva, ki se predavanja fizično ne more udeležiti. Storitev vox.arnes.si je zelo robustna in omogoča zadovoljivo ter razumljivo povezavo tudi v mejnih razmerah, predvsem pa je poleg prenosa videa in zvoka zelo uporabna zaradi možnosti širjenja vsebin in dodatnih komunikacijskih kanalov udeležencem videokonference. Predstavljene bodo različne dobre prakse uporabe storitve vox.arnes.si s praktičnimi prikazi in odzivi udeležencev oziroma študentov na uporabo videokonferenc pri izobraževanju.
Dr. Benjamin Lesjak je višji predavatelj na Fakulteti za Management Univerze na Primorskem. Pri svojem delu, poučevanju in raziskovanju ter na različnih projektih združuje znanja s področja prava, informatike in managementa. Predava staršem, učiteljem in otrokom na Centru za varnejši internet – Safe.si, vodi lasten inštitut za pravne rešitve informacijske družbe Maribor ter sodeluje z več visokošolskimi zavodi pri temah, ki povezujejo pravo in IKT oziroma informacijsko družbo, predvsem pa področja e-poslovanja, varstva zasebnosti, informacij javnega značaja, e-komunikacij ter e-izobraževanja.
Plenarna predavanja (Dvorana A, B, C, Hotel Kompas) 11.30–13.15
Postavitev okolja za množično spletno učenje MOOC: izzivi in rešitve, Dimitrij Filatov, iversity
Množični odprti spletni tečaji (angl. MOOC oz. Massive Online Open Courses) so postali izjemno priljubljeni ter vplivajo na stotine ustanov in milijone uporabnikov po vsem svetu. Novi pristopi k učenju odpirajo nove tehnološke izzive. Sodobno okolje MOOC ni samo množica standardnih gradnikov za sisteme upravljanja vsebine, kot so vdelani videoposnetki, forumi za razprave in strani wiki. Zahteva namreč funkcije in tehnologije, kot so zanesljivi algoritmi za preverjanje s strani drugih z istega področja, prilagodljivo učenje in nadzorovani izpiti na daljavo. Mnoge od teh funkcij so še vedno preizkusnega značaja in se bodo razvijale v nepredvidljive smeri.
Dimitrij Filatov je direktor tehnologije vodilnega evropskega okolja za visokošolsko izobraževanje, imenovanega iversity.org. Po diplomi iz informacijske tehnologije in računalništva ruske državne univerze v Sankt Peterburgu je postal direktor tehnologije in ustanovitelj podjetja BusinessMedia Software (2003–2011) ter nato generalni direktor podjetja, ki ga je ustanovil, DrinCash Ltd. (2011–2012). Bil je tudi produktni in projektni vodja v podjetju IZITEQ B.V. Podjetju iversity se je pridružil leta 2013. Ima večletne izkušnje s področij vodenja razvoja izdelkov in programiranja za uporabniško usmerjene in tudi pomožne sisteme, osredotoča se na rezultate ter je strokovnjak za zapletene spletne sisteme. Zanima se za uspešno upravljanje tehnologije, t. i. velike podatke, NLP, programsko opremo za mobilne naprave (iOS) in infrastrukturo visoke razpoložljivosti.
Prvič je najtežje: MOOC CARNet Moodle, Gordana Jugo, CARNet
CARNet je januarja 2014 predstavil svoj prvi množični odprti spletni tečaj za strokovni razvoj učiteljev, imenovan Moodle MOOC, ki je pritegnil več kot 400 sodelujočih iz Hrvaške in s širšega območja. Odkrijte, kako je CARNetova skupina spletni tečaj za skupino 15 sodelujočih pretvorila v množični tečaj z več kot 400 udeleženci in kako so tečaj sprejeli sodelujoči, med katerimi jih več kot 70 odstotkov še nikoli ni sodelovalo v množičnem odprtem spletnem tečaju. (Predavanje bo v hrvaščini.)
Gordana Jugo je vodja Storitve za izobraževalne tehnologije v mreži CARNet, odgovorna za izobraževanje in podporo v tehnološko podrtem učenju izobraževalnega osebja na vseh ravneh izobraževanja. Njeno delo pri razvoju in uvajanju izobraževalnih programov je obogateno z uporabo inovativnih pedagoških in izobraževalnih možnosti. Gordana je podpornik odprtih izobraževalnih virov in odprtokodnega gibanja. Ima magisterij iz izobraževalnih tehnologij kanadske Univerze Britanske Kolumbije. Je projektni vodja v projektu Comenius AMORES, katerega vodilo je »odkrivanje ljubezni do literature z digitalnim sodelovanjem in ustvarjalnostjo«.
Kako smo postavili spletni tečaj (MOOC) o varni rabi interneta in sodobnih tehnologij, Domen Božeglav, Arnes, Radovan Krajnc, ZRSŠ
Internet in sodobne tehnološke rešitve nas dandanes spremljajo praktično na vsakem koraku, pogosto pa zanemarimo tveganja, katerim smo pri njihovi uporabi izpostavljeni. Na Arnesu smo zato v sodelovanju z več institucijami pripravili spletni tečaj, ki vas bo seznanil z nevarnostmi, katerim se na spletu in pri uporabi tehnologij izpostavljate. Hkrati vam bo prek video predavanj in kvizov podal znanje, ki ga potrebujete za zaščito svoje naprave, osebnih podatkov, zdravja in okolja. Na predavanju si bomo ogledali, kako je potekalo postavljanje tečaja v okolju spletnih učilnic ter vas opozorili na nekaj ključnih pasti, katerim ste izpostavljeni pri uporabi interneta in sodobnih tehnologij.
Domen Božeglav je že več kot desetletje zaposlen na Akademski in raziskovalni mreži Slovenije (Arnes) in sodelavec točke osveščanja o varni rabi interneta in sodobnih tehnologij SAFE-SI. V prostem času je strasten tekač.
Radovan Krajnc, pedagoški svetovalec za računalništvo in informatiko na ZRSŠ, vedno na meji, loveč ravnotežje med službo, hobiji in strokovnim razvojem.
Plenarna predavanja (Dvorana A, B, C, Hotel Kompas) 14.45–16.15
Raziskovalna in izobraževalna omrežja ter globalne pobude za učenje, Domenico Vicinanza, DANTE
Raziskovalna in izobraževalna omrežja (omrežja NREN in GEANT) imajo vedno večjo vlogo pri deljenju znanja, njihov mandat in prisotnost na področju izobraževanja pa vsekakor rasteta. Na tem predavanju bomo raziskali možnosti in priložnosti, ki jih ponujajo pobude, kot so Global Classroom, iversity in tečaji MOOC, ter razpravljali o vlogi raziskav in izobraževanja v Evropi. Raziskovalna in izobraževalna omrežja danes uporabljamo za vse, od postavitve distribuirane arhitekture in deljenja izkušenj z drugimi do priprave modelov trajnostnega izobraževanja – to so velike zahteve in pričakovanja ključne skupnosti: šol in visokošolskih izobraževalnih ustanov.
Domenico Vicinanza je v ustanovi DANTE v Cambridgeu v Veliki Britaniji zaposlen kot produktni vodja za omrežne storitve ter kot vodja, odgovoren za umetnost in družbene vede. Ima magisterij in doktorat iz fizike ter je profesionalni skladatelj. Več kot 15 let je delal kot raziskovalec in predavatelj na evropskih univerzah in glasbenih konservatorijih ter kot znanstveni sodelavec v ženevskem CERN-u. Njegove izkušnje obsegajo razpon od upravljanja računskih mrež, razvoja in raziskav na področju detektorjev fizikalnih delcev, trženja in produktnega vodenja do predavanj in izobraževanja. Dejaven je tudi na področju uporabe distribuiranega računalništva in naprednih omrežnih tehnologij v glasbi in umetnosti, in sicer kot tehnični koordinator projektov ASTRA (Ancient instrument Sound/Timbre Reconstruction Application) ter Lost Sounds Orchestra za rekonstrukcijo glasbenih inštrumentov v okviru projektov GÉANT in EUMEDCONNECT.
Iz (vaše) Joomle na Arnes Splet (WordPress): zakaj, kdo in kako, Miloš Gajić, Arnes
Arnes Splet (WordPress) je Arnesov odgovor na naraščajoče težave pri izdelavi ter predvsem potrebi po kompleksnem in kontinuiranem vzdrževanju spletnih strani pri nas gostujočih organizacij. Na predavanju bomo tako predstavili, kako lahko našim uporabnikom pomagamo do učinkovite spletne predstavitve s postavitvijo novih ali migracijo obstoječih strani na Arnes Splet.
Miloš Gajić je na Arnesu zaposlen od leta 2008. Deluje na oddelku za tehnično pomoč uporabnikom, kjer se ukvarja predvsem z razvojem, testiranjem, sistemsko podporo in izobraževanjem uporabnikov za storitev “gostovanja virtualnih strežnikov”.
WordPress in Joomla – neposredna primerjava, Marko Lampret, Lampret.net
Glede na spletne raziskave sodita WordPress in Joomla med najbolj priljubljene odprtokodne sisteme CMS, zato se pred začetkom izdelave strani pogosto postavlja vprašanje, katerega izbrati. Pred leti je veljalo prepričanje, da je Joomla primernejša za izdelavo zahtevnejših spletnih strani, WordPress pa za preprostejše spletne strani in bloge. Temu ni več tako – WordPress je z nenehno rastjo deleža uporabnikov postal resna alternativa Joomli. V predavanju vam bomo s pomočjo praktičnih primerov predstavili ključne prednosti sistema WordPress, ki vas bo navdušil s preprostim upravljanjem in vzdrževanjem ter številnimi možnostmi za razširitev funkcionalnosti spletnih strani.
Marko Lampret se kot »freelancer« ukvarja z razvojem spletnih strani v odprtokodnih sistemih CMS, predvsem Joomla in WordPress. V preteklih 10 letih je večkrat poskrbel za tehnični del izvedbe spletnih strani slovenskih šol, vrtcev in knjižnic, pri tem pa je tudi aktivno sodeloval z Arnesom.
Plenarna predavanja (Dvorana A, B, C, Hotel Kompas) 16.30–18.15
Arnes pod pokrovom, Klemen Andreuzzi, Arnes
Pri zagotavljanju visoke razpoložljivosti IKT-storitev je treba poskrbeti za kar nekaj podrobnosti, ki končnemu uporabniku običajno niso vidne. Tako je treba vzpostaviti redundanco oz. podvojiti vire tako na nivoju strojne opreme kot tudi storitev, treba je zagotoviti dva vira napajanja, pomembnejše strežnike gostiti na dveh fizično ločenih lokacijah itd. Na predavanju si bomo ogledali tipično postavitev opreme in podpornih storitev, ki je potrebna za nemoteno delovanje naših servisov.
Klemen Andreuzzi je diplomiral na Fakulteti za računalništvo in informatiko. Na Arnesu, kjer je zaposlen že 7 let, dela na področju sistemske administracije. Svoje široko znanje uporablja pri razvoju in vpeljavi naprednejših storitev (DNS, elektronska pošta, požarni zidovi, izenačevalniki obremenitve, visokorazpoložljivi sistemi, optimizacije …). V prostem času se ukvarja z računalniško grafiko in računalniškim vidom.
Akcija in reakcija – novi storitvi Arnes Razglas in Arnes Analitika, Jasmina Mešić, SI-CERT, Arnes
Predstavili bomo novi Arnesovi storitvi, ki vam bosta omogočili hitrejšo, učinkovitejšo in predvsem bolj merljivo komunikacijo z vašimi ciljnimi javnostmi. Storitev Arnes Razglas vam bo olajšala upravljanje z različnimi poštnimi seznami, poenostavila administriranje kontaktov, ključna prednost pa je hitro in učinkovito obveščanje, saj z enim klikom vaša novica ali vabilo doseže množico natančno izbranih e-naslovov. Akcija! Učinek svoje komunikacije pa lahko izmerite z uporabo storitve Arnes Analitika, ki omogoča vpogled v podatke o obiskovalcih vašega spletnega mesta. Ugotovite, katere teme in novice berejo, od kod prihajajo, kje se izgubijo, in temu primerno oblikujte vsebino na strani. Reakcija!
Jasmina Mešić je zaposlena na Arnesu in je koordinatorka nacionalnega programa ozaveščanja javnosti o informacijski varnosti, ki poteka pod imenom Varni na internetu. Diplomirala je na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, na smeri medijske komunikacije.
Zakaj uporabljam le še Arnes Mapo, Jure Kumer, OŠ Poljane nad Škofjo Loko, Jure Švent, Arnes
Arnes Mapa je ena izmed Arnesovih preizkusnih oblačnih storitev, ki uporabniku omogoča hrambo in univerzalen dostop do datotek ne glede na lokacijo ali napravo, ki jo tisti trenutek uporablja. Z njo lahko datoteke samodejno sinhronizira med vsemi svojimi napravami, jih deli z izbranimi uporabniki ali pa jih da na voljo brez omejitev. Nekateri izmed vas jo že poznate in tudi uporabljate, drugi morda potrebujete le ogled te predstavitve, da vas prepriča. Ne glede na to, kateri skupini uporabnikov pripadate, boste zagotovo navdušeni nad novimi funkcionalnostmi, ki vam ji bomo predstavili tokrat. Ta hip vam lahko razkrijemo le to, da bodo novosti še izboljšale in razširile možnosti sodelovanja med spletnimi in mobilnimi uporabniki. V drugem delu predstavitve bo sledil praktičen prikaz uporabe Arnes Mape kot učnega pripomočka v šoli.
Jure Kumer je računalnikar in učitelj na Osnovni šoli Poljane nad Škofjo Loko. Diplomiral je na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.
Jure Švent je univerzitetni diplomirani ekonomist z izkušnjami v šolstvu, informatiki in marketingu. Na Arnesu v skupini za Sistemsko in aplikativno podporo deluje v vlogi produktnega vodje obstoječih in bodočih storitev. Njegovi primarni nalogi sta skrb za prepoznavnost storitev in nenehno izboljševanje uporabniške izkušnje.
Vaš oblak, Jure Kranjc, Arnes
Arnesova storitev Strežnik po meri razširja možnosti prenosa storitev in infrastrukture v varen in zanesljiv oblak, ki gostuje na Arnesu. Gostovanje zmogljivih strežnikov, ki lahko poganjajo različne operacijske sisteme in zahtevne aplikacije, sedaj lahko prek enostavnega spletnega vmesnika upravljate sami. Seveda bomo skrb za vzdrževanje podporne infrastrukture prevzeli Arnesovi strokovnjaki. Dostop do oblaka še nikoli ni bil tako preprost.
Jure Kranjc je na Arnesovem oddelku za sistemsko aplikativno podporo zaposlen od leta 2009. Deluje na področju strežniške virtualizacije, oblačnih storitev in visokozmogljivih računskih centrov. Sodeluje tudi pri projektu Slovenske iniciative za nacionalni grid.
Slovenska iniciativa za grid in njena pot k agilni infrastrukturi, Barbara Krašovec, Arnes, Matevž Markovič, študent
Tehnologija grid se v znanosti in raziskovanju uporablja že več kot desetletje in predstavlja rešitev za marsikateri kompleksen računski problem ali eksperiment. V Sloveniji je bila prva gruča postavljena že leta 2004. Z ustanovitvijo Slovenske iniciative za nacionalni grid (SLING), katere ustanovni član je Arnes, smo računske centre organizacij in uporabnike začeli povezovati v nacionalno omrežje grid. Danes le-to sestoji že iz 8 gruč in obsega skoraj 10.000 jeder. Izzivov ne manjka. Različne potrebe raziskovalcev in projektov zahtevajo nenehno prilagajanje izvedbenega okolja, agilno postavitev centrov z različnimi računskimi viri. SLING zato razvoj usmerja v postavitev enotne agilne arhitekture, ki bo združevala vire oblaka, grida in gruč HPC. Na predavanju bomo predstavili cilje Slovenske iniciative v prihodnjih letih in nekaj primerov uporabe naše gruče v raziskovanju oz. izobraževanju (FRI).
Barbara Krašovec je sistemska administratorka na Arnesu. Pri svojem delu se ukvarja predvsem z upravljanjem in vzdrževanjem virtualiziranih okolij, razpršenimi gručami, omrežji grid in informacijskimi sistemi grid. Je tudi sistemska inženirka za omrežje Sling, Slovensko nacionalno iniciativo za grid, ki je članica Evropske iniciative za grid in od leta 2010 sodeluje pri projektu EGI-Inspire.
Matevž Markovič je študent interdisciplinarnega študija Računalništva in matematike na Fakulteti za računalništvo in informatiko ter na Fakulteti za matematiko Univerze v Ljubljani. Je navdušen matematik z dobrim računalniškim znanjem, ki svoje znanje poglablja in nadgrajuje s preizkušanjem različnih teorij in matematičnih problemov ter se vključuje v različne matematično-računalniške projekte, kot je denimo OEIS (On-Line Encyclopedia of Integer Sequences).
Dobrodošlica udeležencem s tradicionalno sirovo poslastico ter skupno druženje (Diskoteka, Hotel Kompas) od 18.15 dalje
*Program Konference Arnes 2014 je okviren, mogoče so manjše dodatne spremembe.
O konferenci
Konferenca Arnes, ki poteka v okviru multikonference SIRikt, povezuje področje izobraževanja, raziskovanja ter kulture in je namenjena širokemu krogu obiskovalcev, saj pokriva tako uporabniške kot tudi sistemske vidike uporabe novih tehnologij. Konferenca ni zgolj dogodek, na katerem lahko izveste nekaj novega in koristnega. Na konferenci lahko pričakujete poleg zanimivih predavanj tudi možnost izmenjave izkušenj z drugimi obiskovalci konference ob tradicionalni sirovi poslastici ob zaključku konference. Ne nazadnje pa je Konferenca Arnes tudi odlična priložnost za srečanje s sodelavci Arnesa, ki vam bomo ves čas konference na razpolago.