Mirijam Pirc, Šolski center Nova Gorica
V pouk fizike sem začela uvajati sodelovalno učenje leta 2006. Od takrat naprej uporabljam pri pouku dve metodi: izvirno sestavljanko in sodelovalne karte. Pri metodi izvirna sestavljanka vsak član skupine rešuje svojo nalogo, ki jo nato predstavi ostalim učencem v skupini. Pri metodi sodelovalnih kart učenci menjavajo vloge tako, da pri ponavljanju v parih izmenično prevzemajo vlogo učenca in učitelja. V zadnjem letu pa sem to učenje nadgradila z uporabo tablic.
Sodelovalne karte sem pripravila s pomočjo spletne strani Cram.com, kjer lahko učenci preverjajo svoje znanje tako, da odgovarjajo na vprašanje, ki je zastavljeno na eni strani karte. Sošolec v paru vidi drugo stran karte in kontrolira ter beleži pravilne oziroma napačne rezultate.
Pri metodi izvirne sestavljanke pa uporabljam interaktivne naloge, kjer se podatki v nalogah spreminjajo. Vsak učenec mora v prvi uri svojo nalogo pravilno rešiti, jo fotografirati in poslati sošolcem, ki so z njim v skupini. V naslednji uri pa si morajo učenci naloge razložiti drug drugemu.
Uporaba tabličnega računalnika prinaša v pouk spremembo in dodano vrednost. Učenci raje kot s papirnatimi kartami, utrjujejo snov s kartami na tabličnih računalnikih. Velika prednost je ta, da se karte ne izgubijo in jih lahko takoj uporabijo. Naloge s spreminjajočimi podatki imajo dve prednosti. Učenci jih ne morejo samo prepisati od sošolca pa tudi jih lahko večkrat rešujejo, ker so rezultati vsakič drugačni.