Jens Haugan, Hedmark University College, Department of Humanities

Poučevanje na univerzi ni vedno preveč zabavno zaradi preprostega dejstva, da obiskovanje predavanj ni obvezno. Vedno več študentov pograbi možnost študija ob delu, kar za samo izobraževanje ni slabo. Toda posledica tega je, da kljub velikemu vpisu oziroma izbiri določenih predmetov, predavalnice ostajajo skoraj prazne, kar pomeni velik izziv z vidika poučevanja in učenja. Drug vidik takega stanja pa je dejstvo, da študenti, ki ne opravijo izpita, samo povečujejo stroške in ne dodatnega zaslužka za izobraževalno ustanovo. Če parafraziram Adama Smitha: Ni ga boljšega kot brezplačno izobraževanje.

Ena od strategij je, da se srečamo s študenti tam, kjer so: na spletnih družabnih omrežjih. Toda, kakšne e-kompetence potrebujejo oboji, učitelji in študenti? Kakšne so potrebe inovativnega izobraževanja? Pojavlja se vprašanje, ali mora učitelj prodati svojo dušo Facebooku, da bi svojim študentom pomagal opraviti izpit. In ali s tem že ne vidimo obrise učitelja, ki dela 24 ur sedem dni v tednu?

O takem scenariju sem razpravljal z norveškimi študenti, ki študirajo norveško slovnico in zgodovino jezika, vendar bi morala tema nasplošno zanimati predvsem udeležene v e-učenje/e-poučevanje.