Nives Markun Puhan, Leonida Novak, Amela Sambolić Beganović, Zavod RS za šolstvo

Udeleženci odprte učilnice se bodo odpravili na pot, ob kateri bodo na kontrolnih točkah skrite miselne naloge pod QR kodami. S QR kodami dosežemo učinek skrivnostnosti, saj naloge niso vnaprej berljive. Dejavnost bo potekala tako, da bo en član skupine na kontrolni točki s čitalcem na mobilni napravi QR kodo pretvoril v besedilo. Tega bo naglas prebral ostalim članom. Cilj bo rešiti naloge, ki spodbujajo k uporabi in povezovanju znanja s poudarkom na miselnih procesih na višjih taksonomskih stopnjah. Ob dejavnosti bodo udeleženci razvijali branje z razumevanjem, se urili v zbranem poslušanju, osredotočenosti na problem in iskanju izvirnih rešitev.

Obdobjem ustvarjalnega razmišljanja bodo sledila obdobja telesne dejavnosti. S tem bomo omogočili možganom boljšo oskrbo s kisikom, pa tudi izmenjavo obdobij budnosti in koncentracije ter počitka. Udeležencem bomo pred pričetkom dejavnosti namestili še posebne naprave. O njih jim ne bomo nič vnaprej povedali: niti kako delujejo, niti čemu so namenjene. Spodbudili jih bomo k spremljanju vrednosti na zaslonu glede na način gibanja in k interpretaciji podatkov. Pripravljena dejavnost je primerna za učence razredne stopnje. Delavnico bomo izpeljali na prostem, zato opozarjamo udeležence na primerno udobno obutev in oblačila.

Aleš Smrekar, Mateja Šmid Hribar, Jernej Tiran, Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU

V odprti učilnici bomo simulirali poskus interpretacije okolja ob reki Iški na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje, od prikaza geomorfoloških značilnosti in pestrosti porečja, prek vloge in pomena podzemne in površinske vode do odnosa voda–človek nekoč in danes. Interpretacija reke Iške je zasnovana s privlačno učno potjo, z možnostjo nadgradnje z zabavnimi e-lekcijami in zanimivi terenskimi nalogami za učence, ki si jih učitelji predhodno pripravijo na spletnem portalu.

E-lekcije so pripravljene za tri starostne skupine, skladno z učnimi načrti, dodana pa so jim tudi didaktična priporočila. Raziskovanja se bodo udeleženci lahko lotili tudi s pomočjo spletne aplikacije terenskih nalog »Barjanska banka«, ki so odlično izhodišče za terensko delo (več kot 50 nalog za tri starostne skupine učencev) in so namenjene predvsem učiteljem.

Simona Granfol, Jerica Glavan, Bernardka Radej, Andreja Pečovnik Mencinger, Maja Vičič Krabonja, Anita Poberžnik

V ustvarjalni učilnici na otoku odprte učilnice bomo razvijali, preizkušali in evalvirali dejavnosti za pouk, ki omogočajo individualizacijo, sodelovanje, interaktivnost, inovativnost uporabe IKT, časovno in krajevno odprtost učenja …

Udeleženci ustvarjalne učilnice se bodo preizkusili v dejavnostih projektno – sodelovalnega dela s podporo aplikacij in orodij IKT. Soočili se bodo z nalogo  neposrednega poročanja o aktualnih dogodkih na konferenci SIRIKT 2014. Nalogo bodo reševali po korakih projektno-sodelovalnega dela: viharjenje idej, načrtovanje, delitve nalog (vsak član skupine prevzeme odgovornost za določen del naloge), raziskovanje in ustvarjanje (tudi na terenu izven učilnice), predstavitve in poglobljene refleksije. Najbolj izvirne prispevke bomo objavili v družabnih omrežjih konference SIRIKT 2014 in evropskega projekta Creative Classrooms.

Tatjana Lubej

Podajanje povratne informacije o opravljenem delu ustno ali pisno? Katero je trajnejše in ima za prejemnika večjo vrednost? Odgovora na vprašanji bomo iskali pri prikazu učne ure predstavitev govornega nastopa s podajanjem povratne informacije učitelja in sošolcev v EUfoliu. Pregledali bomo Forum v EUfoliu (okolje Mahara), v katerem je bila za vsakega učenca odprta nova tema, v katero so vstavljena navodila za delo in kriteriji za ovrednotenje govornih nastopov, ki so jih pripravili učenci. Sodelujoči si bodo pogledali, kaj je avtor govornega nastopa samostojno dodal v svojo temo, kako so ostali učenci neposredno po opravljeni predstavitvi ovrednotili govorni nastop in na kak način je avtor iz povratnih informacij izluščil dobre lastnosti svojega dela in napravil načrt za odpravo slabših.

Predstavljena bo tudi naloga učitelja, ki je učence predhodno pripravil na tako obliko podajanja povratne informacije in je po opravljenem delu pregledal delo učencev ter vsakemu napisal komentar o njegovem delu. Zadnje dejanje pri učni uri bo neposredno podajanje povratnih informacij (pisno in ustno) in vrednotenje njihove vrednosti ter koristnosti.

Alenka Andrin, Andreja Čuk, Susanne Volčanšek, Zavod RS za šolstvo

Glavno vodilo sodobnega komunikacijskega pristopa pri poučevanju in učenju jezika je neposredna raba jezika v različne sporazumevalne namene, ki jih poskušamo čim bolj približati avtentičnim in predvsem življenjskim situacijam. 

Dejavnost je namenjena praktičnemu prikazu učne ure s sicer klasično temo, ki pa poudarja posameznikovo vključenost v različne učne dejavnosti s podporo prosto dostopnih aplikacij in uporabe tablice oziroma pametnega telefona kot snemalne naprave. Skupaj se bomo pripravili na praznovanje rojstnega dneva. Prijazen video posnetek nam bo pomagal pri ugotavljanju učenčevega predznanja, s prosto dostopno aplikacijo SimpleMindFree bomo izvedli kratko možgansko nevihto, urili se bomo v neuradnem telefonskem pogovoru, ki ga bomo tudi posneli in delili z ostalimi udeleženci. Z naštetimi dejavnostmi razvijamo slušno razumevanje, pisno sporočanje, govorno sporazumevanje, predvsem pa kreativnost pri pouku.

Saša Kregar, Simona Slavič Kumer, Zavod RS za šolstvo

Nam je pomembno izvedeti, kako naši učenci razmišljajo, kako organizirajo in kako povezujejo znanje? V odprti učilnici bomo, ob gradnji pojmovne mreže, ugotavljali  način razmišljanja in razumevanja učencev ter kako na ta način spodbujamo organiziranje in povezovanje znanja. S pomočjo prosto dostopnih aplikacij za izgradnjo pojmovnih mrež na tabličnih računalnikih bomo na poznano temo odkrivali način lastnega razmišljanja in izdelali pojmovno mrežo. Ob tem se boste seznanili z različnimi aplikacijami za izdelavo pojmovnih mrež, se naučili uporabe le teh in ugotavljali uporabnost aplikacij pri pouku.

Jaka Banko, Milenko Stiplovšek, Zavod RS za šolstvo

V odprti učilnici bo prikazana možnost uporabe tabličnega računalnika pri pouku fizike med obravnavo loma svetlobe. Najprej bodo udeleženci na tablični računalnik naložili aplikacijo, ki omogoča merjenje kotov na fotografijah. Nato bodo fotografirali potek žarka laserske svetlobe, ki se pod različnimi vpadnimi koti lomi na meji med zrakom in vodo in na fotografijah izmerili vpadne in lomne kote. Vrednosti izmerjenih vpadnih in lomnih kotov bodo primerjali z rezultati, ki jih prikaže simulacija prehoda svetlobe iz zraka v vodo v e-učbeniku ter komentirali rezultate primerjave. Podane bodo še pobude/vprašanja, ki bi naj k razmišljanju vzpodbudile/-a najbolj sposobne učence. Preizkusili bodo možnost uporabe tabličnega računalnika kot pripomočka, ki omogoča učencu takojšnje posredovanje rezultatov meritev, izračunov, ugotovitev ipd. učitelju.

Jerneja Bone, Mateja Sirnik, Zavod RS za šolstvo

V odprti uičnici bomo uporabili posamezne izseke in aplete iz i-učbenika v fazi usvajanja nove vsebine – Pitagorovega izreka. Osredotočili se bomo na uporabo i-učbenika pri domačem delu v smislu priprave na učenje nove vsebine in izpostavili pomembnost preverjanja predznanja, ki ga lahko izvedemo z dobro načrtovano domačo nalogo. Pri pouku matematike bomo aktivno prepletali različne oblike reprezentacij – od konkretnih modelov do i-učbenika na tabličnem računalniku. Primerjali bomo učenje in poučevanje z uporabo i-učbenika in brez njega ter v razpravi izpostavili o prednosti uporabe i-učbenika.

Katja Vezjak

Želite organizirati športni dan, pri katerem bodo učenci uporabljali tablični računalnik? Na učnem otoku boste videli, kako lahko moderno tehnologijo vnesete tudi v takšen dan dejavnosti. Praktično pa bo prikazano tudi, kaj vse lahko uporabite pri športnem dnevu in kako.

Saša Kregar, Leonida Novak, Tanja Rupnik Vec, Zavod RS za šolstvo

Udeleženci odprte učilnice bodo raziskovali ljubezen (biološki, psihološki vidik, ljubezen skozi oči najmlajših) in skozi to izkušnjo spoznali filozofijo razvojnega e-listovnika ter nekaj načinov, kako organizirati in voditi pouk po načelih formativnega spremljanja in ta proces podpreti z razmisleki, v katere usmerjajo polja v zavihku “Moje učenje” v Mahari.