Anita Smole, Sonja Strgar, Osnovna šola Vide Pregarc

V prispevku predstavljamo primere dejavnosti, izvedene v tretjem razredu, ki so prilagojene značilnostim otrok z motnjo branja in pisanja. Dejavnosti smo z učenci izvedli pri rednih urah oziroma pri dopolnilnem pouku, primerne pa so tudi za izvajanje pri drugih oblikah pomoči kot predpriprava na obravnavo pri rednem pouku. Pri pripravi dejavnosti smo uporabili programe StoryboardThat (za podkrepitev besedila z ilustracijami), XMind (za pripravo miselnih vzorcev s ključnimi pojmi in bistvenimi podatki pri obravnavani snovi), PowerPoint (za pripravo vaj za utrjevanje tehnike branja), Quia (za pomoč pri urejanju zaporedja dogodkov), prav tako pa še storitev Google Drive (na ta način je učenec ves čas voden pri branju). Učenci so bili ves čas visoko motivirani za delo, čeprav je bila osrednja nit posamezne dejavnosti branje oziroma pisanje, kar pri ustavljenem načinu dela pogosto predstavlja veliko težav. Pri delu pa so bili tudi uspešnejši. Hkrati pa smo posredno razvijali tudi spretnosti, potrebne za digitalno pismenost.

Irena Gole, Osnovna šola Bršljin, Novo mesto

Tablični računalnik je novost, ki jo lahko smotrno uporabimo pri pouku. S tem se spremeni učni proces in hkrati vloga učitelja, ki ni več samo podajalec informacij in absoluten vir znanja, temveč le vodi dejavnosti in učencem nudi tehnično podporo. V sklopu pilotnega projekta Uvajanje in uporaba e-vsebin in e-storitev v projektih e-Šolska torba in E-učbeniki s poudarkom na naravoslovnih vsebinah v osnovnih šolah smo na Osnovni šoli Bršljin v pouk vpeljali tablični računalnik. Učencem smo omogočili, da sami z različnimi aplikacijami in pripomočki, ki jim jih ponuja tablični računalnik, odkrivajo in raziskujejo poti do znanja, ne da bi zapustili matične učilnice. Primeri dobre prakse nam kažejo, da lahko tablični računalnik uporabimo pri vseh predmetih, pri vseh etapah učenja, ne glede na to, ali gre za spoznavanje in usvajanje nove učne snovi ali pa za utrjevanje ter preverjanje znanja. Lažja je tudi evalvacija in analiza dela, saj tablični računalnik omogoča vrsto dejavnosti, ki pripravijo učenca, da razmišlja o svojem delu.

Nataša Jeras, Osnovna šola Šmartno pod Šmarno goro

Letošnje šolsko leto smo v okviru projekta Pilotni projekt uvajanja e-vsebin in e-storitev pri pouku začeli uporabljati tablice. Zanimalo me je, ali so tablice lahko pripomoček, ki ga lahko smiselno vključimo v pouk in s katerim lahko pouk obogatimo, ali pa so samo modna muha, ki nas pri učenju lahko celo ovirajo. Učenci četrtega razreda osnovne šole so zelo hitro osvojili osnove manipuliranja s tablico. Postavili smo jasna pravila glede uporabe, saj učenci pogosto enačijo IKT pripomočke z igranjem igric. Preizkušali smo uporabo tablic pri različnih učnih strategijah: fotografiranje ali snemanje poskusov, snemanje dialogov, reševanje kvizov (aplikacija Brez knjige) kot preverjanje predznanja na začetku in ugotavljanja napredka na koncu ure, izdelovanje plakatov ali reševanje učnih listov ob iskanju ustreznih informacij v e-učbenikih, uporaba beležnice, kamor dopolnjujejo svoje zapise in jih lahko primerjajo in usklajujejo s sošolci, sprotno preverjanje znanja z aplikacijo Kliker, vrednotenje izdelkov sošolcev na forumu v spletni učilnici. S pomočjo tablice pouk laže diferenciramo in ga prilagodimo posameznim učencem. Ugotovila sem, da tablice pri pouku nikakor niso ovira, so dober pripomoček pri različnih didaktičnih strategijah. Težko pa je v tej fazi že govoriti o tem, ali se z njihovo uporabo dviga tudi splošna raven znanja učencev.

Urška Bučar, Osnovna šola Dolenjske Toplice

Mnenja o uporabi družabnih omrežij so med ljudmi različna. Če pa se lotiš uporabe Facebooka v drugem in tretjem razredu osnovne šole, kot je to v našem primeru, pa še toliko bolj. Vzrok tiči predvsem v varnosti osebnih podatkov ter objavljanju fotografij in mnenj. Kako smo se s problemom starosti in varnosti ob uporabi Facebooka soočili pri nas, bomo prikazali skozi lasten primer dobre prakse. Facebook smo uporabili v razredu z zaprto skupino, v katero smo vključili učence, starše, učitelje in lokalno okolje. Učenci delujejo prek računov svojih staršev.  Podatke objavljamo zgolj z imeni, na fotografijah pa z ustreznimi programi zaščitimo obraze. Učenci tako izražajo svoja mnenja, objavljajo fotografije izdelkov in dela na šolskem vrtu. V skupini objavljamo napotke za delo, delimo praktične izkušnje, sprašujemo, odgovarjamo, sodelujemo s strokovnjaki, prirejamo dogodke. Skupina je aktivna že dve leti.

Boštjan Resinovič, Šolski center Celje, Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo

Učenje osnov programiranja je sestavljeno iz učenja orodja za programiranje in učenja algoritmičnega mišljenja. Oba sta kompleksna, prvi zato, ker zahteva visoko stopnjo abstraktnega mišljenja in drugi zato, ker se mora začetnik hitro naučiti velikega števila pravil sintakse izbranega jezika. Poleg tega se lahko hitro pojavi še pomanjkanje motivacije, saj začetniki pišejo programe, ki so večinoma nekoristni in neatraktivni. Pričujoči prispevek nakazuje dve poti, po katerih lahko zgoraj omenjene težave zmanjšamo: prva zadeva starosti primerno izbiro programskega jezika, druga pa izbiro pedagoškega pristopa. Za populacijo srednješolcev, na katere se prispevek osredotoča, predlagamo poučevanje vizualnega programskega jezika App Inventor, za pedagoški pristop pa poučevanje po načelih kombiniranega učenja.

Margit Berlič Ferlinc in Maja Urlep, Srednja ekonomska šola Maribor

V prispevku bova obravnavali obrnjeno učenje pri timskem pouku, ki razvija ekonomsko strokovno terminologijo v tujem jeziku. Takšen način pouka smo izvedli v dveh paralelkah tretjega letnika ekonomske gimnazije.

Flipped/obrnjeno učenje in uvajanje angleščine v stroko zahteva določene spremembe in prilagoditve pouka. Za novo snov o inflaciji in deflaciji sva pripravili konferenčni posnetek, učni list za zapiske ob posnetku ter kviz v Moodlu (več rešitev) za preverjanje znanja. Dijaki so si ogledali posnetek doma, sproti reševali učni list ter čim bolje rešili kviz v spletni učilnici. Tako pripravljeni so pri dveh timskih urah znanje nadgradili z angleščino. Po ogledu risanke (vir: ECB) v angleščini so odgovarjali na kratka vprašanja, razumevanje snovi so preverjali z odvisniki in za domačo nalogo obnovili risanko o inflaciji v angleškem jeziku. Naslednjo uro smo snov utrjevali s pomočjo igre “Inflation Island” (vir: ECB) ter si ogledali posnetek o japonski deflaciji. Dijaki so ob tem vadili slušno razumevanje in ugotavljali pravilne/nepravilne trditve. Za evalvacijo so dijaki rešili spletni vprašalnik, v katerem so ocenjevali flipped/obrnjeno učenje in timski pouk ekonomije in angleščine. Večina dijakov je pozitivno ocenila novosti, le dijakom, ki imajo več problemov s tujim jezikom ali ekonomijo, takšen način učenja povzroča težave.

Monika Kovačič, I. osnovna šola Žalec

Učilnica je “mesto” pretoka informacij med učencem in učiteljem, sodobna učilnica pa s sodobno tehnologijo učitelju in učencu omogoča učenje in poučevanje kljub dejanski fizični ločenosti. V prispevku je predstavljena IKT oprema v vlogi poučevanja na daljavo. Sodobna tehnologija pravzaprav omogoča neomejene možnosti uporabe v vlogi poučevanja na daljavo, hkrati pa se pri delu srečujemo tudi z nekaterimi omejitvami. Z nekaterimi primeri poučevanja na daljavo so predstavljeni drugačni pristopi poučevanja slovenščine, ki ga zahteva starost učencev in fizična ločenost učenca in učitelja. Pri dopolnilnem pouku slovenščine gre za pouk slovenščine za učence slovenskega porekla, ki živijo v tujini in želijo izgrajevati slovensko dediščino, kulturo in jezik.

Špela Bagon, Osnovna šola Vič

Na daljavo poučujem od leta 2012. Učenci iz ZDA se z učenjem slovenščine srečujejo prvič, zato pouk poteka v angleščini. Srečujemo se enkrat tedensko prek Skypa, ostalo delo poteka ločeno. Izkazalo se je, da začetno učenje jezika na daljavo predstavlja dvojen izziv: učenec in učitelj  imata omejeno število srečanj v živo in učenec se srečuje z učenjem jezika prvič. Naše učenje se je precej izboljšalo, ko sem ugotovila, da moramo več pozornosti posvetiti samostojnemu učenju učencev doma, saj je srečanje enkrat na teden premalo. Poleg tega se čas, ki ga preživimo skupaj prek Skypa, ne razlikuje dosti od tradicionalnega pouka v učilnici. Učitelj ima pri tem na voljo različne učne pripomočke: učne liste, elektronske prosojnice, križanke itd., ki so prilagojeni za učenje z IKT. Pomembno je, da se posvetimo predvsem samostojnemu učenju učencev doma, zato jim sama pripravljam različna interaktivna gradiva, na primer video posnetek pogovora v slovenskem jeziku, zvočni posnetek slovenske pesmi, interaktivni kviz, posnetek slovenske glasbe, fotografije Slovenije na socialnem omrežju itd. Učenci se s pomočjo takšnega gradiva sami doma učijo slovenščino in spoznavajo slovensko kulturo. Dodana vrednost učenja na daljavo je torej omogočanje učencu prilagojeno samostojno multisenzorno učenje.

Klemen Urankar, Gimnazija Franceta Prešerna Kranj

Vedno več šol se odloča za uporabo IKT na vseh področjih dela, od vodenja dnevnikov in redovalnice, do dnevne interakcije z dijaki in starši. Pogosto pa se pri vpeljavi IKT pozablja na »mehke« dejavnike, saj IKT sama po sebi ni čudežno zdravilo, ki bi kar samodejno rešilo vse težave.

Ključni dejavnik pri doseganju zastavljenih ciljev vpeljave IKT so predvsem njeni uporabniki – profesorji. Zato je zelo pomembno, da imajo pri vpeljavi nove tehnologije, ki jo skoraj vedno spremljajo določene težave, procesne ali tehnološke, profesorji kakovostno, strokovno in osebno podporo.

Na podlagi naših izkušenj pri vpeljavi IKT sistemov v učni proces smo identificirali naslednje pomembne korake vpeljave:

1. Izbor oziroma vzpostavitev manjše ekipe, ki bo začela z vpeljavo IKT;
2. Začetek uporabe v omejenem obsegu (npr. en razred) in identifikacija potencialnih težav;
3. Prenos znanja in izkušenj na širšo ekipo ter nadaljnje zbiranje informacij o morebitnih težavah;
4. Redna srečanja in stalna podpora širši ekipi pri tehničnih, didaktičnih in psiholoških izzivih;
5. Postopna širitev in prenos znanja na vse profesorje.

V svoji predstavitvi bom podrobno razložil način, na katerega bi profesorje pripeljali do tega, da IKT vzamejo za svojo, da jim pomaga pri pouku in naredi predavanja veliko bolj kakovostna in zanimiva.

Vlasta Lah, Tina Črnič, Osnovna Šola Milke Šobar – Nataše Črnomelj

Na Osnovni šoli Milke Šobar – Nataše v Črnomlju smo v okviru projekta Razvoj mobilnega komunikatorja za lažje sporazumevanje, ki ga je podprlo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropska unija – Evropski sklad za regionalni razvoj, oblikovali sodobni elektronski pripomoček za komunikacijo, ki temelji na vsakdanjih pogovornih situacijah.

Mobilna aplikacija MojKomunikator omogoča možnost sporazumevanja osebam, ki zaradi različnih vzrokov ne morejo govoriti. Uporablja se lahko tudi za učenje oziroma utrjevanje besed v slovenščini. Uporabniki za uporabo aplikacije Moj komunikator ne potrebujejo nobenega predznanja, saj je le-ta za uporabo enostavna.

Vsebuje osnovne besede in sporazumevalne vzorce (v slikovni, besedni in zvočni obliki), ki so potrebne za vsakdanje sporazumevanje. Uporabnik izbira posamezne sličice in jih sestavlja v povedi, ki jih aplikacija predvaja. Sestavljene povedi lahko shranjujemo v posebno mapo.

V okviru projekta je bil razvit tudi spletni portal, ki omogoča delovanje aplikacije na stacionarnem računalniku ter prilagajanje le-te uporabniku z dodajanjem svojih slik in zvokov. Spletni portal omogoča prenos uporabniku prilagojene aplikacije na svojo mobilno napravo.

Aplikacija deluje na petih različnih platformah. Brezplačno je na voljo v spletnih trgovinah in kot spletna aplikacija na spletni strani https://www.mojkomunikator.si/.

V prispevku podrobneje predstavljamo aplikacijo MojKomunikator: vsebinsko zasnovo, funkcije ter možnosti prilagajanja aplikacije uporabnikom.