Simona Zobec, IV. osnovna šola Celje, Ivanka Federnsberg-Turinek, IV. osnovna šola Celje

Projektno delo z naslovom »Drevo v treh letnih časih« smo v preteklih letih izvedli pri pouku naravoslovja tako, da smo zbirali posamezne opazovalne liste (zabeležke) in jih vstavljali v mapo. V šolskem letu 2013/2014 pa zbirko zabeležk in zapise povratnih informacij vodimo v elektronski obliki v projektu EUfolio.Učenci v učnem okolju e-listovnika beležijo, rišejo in shranjujejo fotografije, ki nastajajo ob opazovanju izbranega drevesa skozi tri letne čase (jesen, zima, pomlad). Znanje naravoslovja bogatijo z uporabo IKT ter pri tem kritično prijateljujejo s sošolci in učitelji. Učenci na ta način spremljajo svoje delo, hkrati pa imajo možnost hitre povratne informacije, samovrednotenja in samoregulacije. Najprej so prejeli splošna pisna navodila za opazovanje izbranega drevesa skozi letne čase, nato pa so se seznanili z e-listovnikom, kar je bilo nekaterim učencem zelo blizu, drugim pa manj. Učenci, ki so tovrstno obliko z lahkoto osvojili in jo sprejeli z navdušenjem, so nudili pomoč sošolcem in tako postali soustvarjalci in sodelavci v projektu.V projektnem delu so se srečali zizkustvenim učenjem, medpredmetnim povezovanjem, s timskim sodelovanjem, kritičnim prijateljevanjem, formativnim spremljanjem in samovrednotenjem.Učni cilji vsakega učenca so, da spozna značilnosti izbranega listnatega drevesa, razume spremembe skozi posamezne letne čase ter opazuje, analizira in vrednoti nastale spremembe. S pomočjo ozaveščenosti prepoznava bistvo dogajanja v naravi.

Izboru drevesa je sledila izdelava osebne izkaznice drevesa, tedensko opazovanje sprememb, sprotno beleženje, risanje, fotografiranje, vnašanje v učno okolje e-listovnika in vrednotenje lastnega dela.

Janez Černilec, Srednja ekonomska, storitvena in gradbena šola, Šolski center Kranj

V tem prispevku se bomo osredotočili na izdelavo spletne strani za učno podjetje s pomočjo Googlovega spletnega mesta. V Sloveniji imamo učna podjetja že več kot eno desetletje. Ko pregledujemo register slovenskih učnih podjetij, ki ga ureja Centrala učnih podjetij Slovenije (CUPS), lahko ugotovimo, da ima v Sloveniji samo 18 % učnih podjetij svoje spletne strani, od tega nekaj navedenih povezav ne deluje. S pomočjo Googlovega spletnega mesta lahko izdelamo vsebinsko in oblikovno dobro spletno stran glede na naše potrebe. Pri izdelavi spletne strani uporabljamo gumbe, ki se nahajajo na Googlovem spletnem mestu. Popravljamo oziroma dodajamo lahko tudi html kodo,  če npr. želimo postaviti tabelo na sredino ipd. Na spletno stran lahko vstavljamo tudi zemljevid (o naši lokaciji), Googlove dokumente, obrazce itd. Na Googlovem spletnem mestu lahko izdelamo in shranimo našo predlogo, ali pa izberemo že razpoložljivo Googlovo predlogo.Če želimo, da dijaki izdelajo oblikovno in vsebinsko primerno spletno stran za učno podjetje, potrebujemo ustrezen didaktični pristop. Le-ta mora omogočiti samostojno delo dijakov. To najlažje dosežemo, če za dijake izdelamo video-vodiče, ki prikazujejo izdelavo spletne strani na Googlovi spletni strani. V tem primeru učitelj samo pomaga dijaku pri izdelavi spletne strani, ko le-ta potrebuje pomoč.

Jožica Tratar, Osnovna šola Šalovci, Breda Kerčmar, Osnovna šola Šalovci, Slavica Balek Haddaoui, Osnovna šola Šalovci, Sandra Vereš, Osnovna šola Šalovci

Predstavljamo uporabo e-listovnika pri učencih v procesu učenja v medpredmetni povezavi geografije, slovenščine, fizike ter domovinske in državljanske kulture in etike na izbrano temo. Učenci s pomočjo IKT tehnologije načrtujejo proces učenja v osebnem elektronskem učnem okolju.

Po korakih formativnega spremljanja znanja učenci izdelajo načrt učenja v učnem okolju Mahara. Izpolnijo zavihek Moje učenje, kjer ugotavljajo svoje predznanje, si zastavijo cilje in jih medpredmetno povežejo, iščejo strategije za dosego ciljev, zberejo dokaze, evalvirajo svoje delo, podajo vrstniško povratno informacijo. S pomočjo spleta poiščejo ustrezne podatke in z znanjem s področja urejanja besedil oblikujejo turistično zloženko.

Prednosti učenja s pomočjo IKT tehnologije so, da učencu učno okolje Mahara pomaga načrtovati in spremljati pot učenja in lastnega napredka. Zbrane ugotovitve in izdelke, naložene v osebno učno okolje, deli z drugimi vrstniki in učitelji, kar omogoča, da učenci in učitelji lahko dostopajo do zbranih gradiv, jih uporabijo in ovrednotijo. Tako učenje se lahko odvija med poukom, po pouku, v šoli in doma.

Katarina Bizjak Slanič, Osnovna šola Janka Glazerja Ruše

Portfolio je orodje, ki lahko pospeši učenje in podpre poučevanja tako, da poteka bolj intenzivno. E-portfolio, elektronska zbirka, ki jo zbere in ureja uporabnik običajno na spletu, ima v primerjavi s fizičnim prednosti in slabosti.

Mahara je v Sloveniji novo okolje za ustvarjanje e-portfolia in jo podpira Zavod RS za šolstvo v projektu EUfolio. Eden od njegovih ciljev je načrtovanje in izvedba uporabe e-portfolia v funkciji spremljanja in podpore učenja pri pouku.

V prvi vrsti v prispevku s komplementarno uporabo kvalitativnih in kvantitativnih metod raziskovanja ugotavljamo, ali je pouk z uporabo EUfolia bolj učinkovit.

Uporabniško izkušnjo predstavljamo z vidika treh skupin deležnikov: učiteljev, učencev ter podpornih delavcev Osnovne šole Janka Glazerja Ruše, vključenih v projekt. Ker se v današnji družbi ne sprašujemo več, ali pri pouku uporabljati tehnologijo, temveč katero tehnologijo uporabiti, v drugem delu prispevka ugotavljamo, ali je doprinos h kakovosti pouka z novim okoljem Mahara v primerjavi z drugimi orodji (spletna učilnica Moodle, orodja Microsoft Office) večji in ali je s tem njegova uporaba smotrna.

Rezultati nakazujejo, da je uporabniška izkušnja različnih deležnikov projekta različna. Za učence je vrsta orodja manj pomembna kot za učitelje. Med vsemi spremljanimi komponentami se kot najpomembnejša za pozitivno uporabniško izkušnjo nakazuje znanje učitelja za uporabo orodja.

Magda Doberšek, Osnovna šola Dobje, Nataša Robič, Osnovna šola Dobje, Tina Zendzianowsky Čavš, Osnovna šola Dobje

Ena izmed prioritetnih nalog naše šole je spodbujanje razvoja ustvarjalnosti pri učencih na vseh področjih. Z vključitvijo v projekt EUfolio smo za veščino izbrali ustvarjalnost, ki jo z učenci načrtno razvijamo pri angleščini, slovenščini in ljudskih plesih. Kot orodje nam služi spletno okolje Mahara. Učenci so jo sprejeli z navdušenjem, saj jih je predvsem v delu, kjer so si ustvarili profil, spominjala na Facebook. Učitelji smo bili glede tega orodja malo skeptični, ker vizualno ni najbolj privlačen za osnovnošolske otroke, vendar smo nato ugotovili, da so učenci pri učenju, kako upravljati z Maharo, veliko hitrejši kot mi, učitelji.

Pri angleščini se je vsak učenec pisno izrazil o sebi, kar je tudi eden od ciljev pouka tujega jezika. S strani sošolca preverjeno besedilo je nato uporabil v filmu, ki ga je izdelal s pomočjo programa Movie Maker. V svetu slovenske poezije so učenci svojo ustvarjalnost predstavili s kreativnim pisanjem oziroma poustvarjanjem. Ljudski ples jim je bil osnova pri ustvarjanju lastnih koreografij, katerih dokazi so njihovi videoposnetki.

S pomočjo e-listovnika so učenci glede na kriterije uspešnosti spremljali svoj razvoj, postali odgovornejši za svoje učenje, in kar je najpomembnejše, bili zelo ponosni na svoje kreacije.

Klasika vsake konference so predstavitve. Ker so bili letos avtorji zelo dejavni, smo morali predstavitve skrajšati in jih zato imenujemo kratke predstavitve.

Bistvo kratke predstavitve je (in vedno bo) predstavitev novosti, ki jih je avtor uporabil v učilnici, z učenci, v naravi … Od avtorjev lahko pričakujemo dinamično predstavitev, ki bo zanimiva za poslušalce in v kateri ne bodo ponavljali informacij, ki si jih udeleženci konference lahko preberejo v povzetkih. Kratke predstavitve ne bodo daljše od deset minut in bodo moderirane – ne samo časovno, ampak tudi vsebinsko.

Vprašanja udeležencev bodo poskrbela za dodatno pestrost.

Franc Grobelšek, Osnovna šola Bistrica ob Sotli, Osnovna šola Kozje

Pomen računalnika pri sodobnem pouku likovne umetnosti je že potrjen in o njem ne gre dvomiti. Uporabljamo ga kot učni medij, orodje za likovno ustvarjanje in kot informacijsko-komunikacijsko komponento. Tablični računalniki in sorodne naprave torej lahko služijo popolnoma istim namenom. S svojo enostavnostjo, specifičnimi fizičnimi lastnostmi in mobilnostjo pa odpirajo nove možnosti, ki jih je vredno skrbno pretehtati in smiselno uporabiti. Vključenost v projekt Inovativna pedagogika 1:1, nas je pri tem še dodatno spodbudila. Učence osmega razreda smo opremili s tabličnimi računalniki in skupaj z njimi raziskujemo. Tako razmišljamo o najbolj primernih likovnih vsebinah oziroma delih učnega procesa, kjer bi s tablico dosegli dodano vrednost, tako v smislu znanja kot tudi likovno ustvarjalnega dela. Konkretno predstavljamo primer uporabe tabličnih računalnikov v učnem sklopu o barvnih kontrastih. Tablice so učenci uporabili predvsem kot orodje za likovno gledanje in ustvarjanje. Tablični fotoaparat jim je s pomočjo igre svetlobe ponudil nove zanimive poglede na likovni motiv, program za izrezovanje pa jim je omogočil ustvarjanje zanimivih barvnih kompozicij. V sklepni fazi ure smo lahko s pomočjo brezžičnega omrežja v zelo kratkem času izvedli tudi kakovostno vrednotenje in vzpostavili  interno spletno razstavišče.

Boštjan Papež, Osnovna šola Bršljin

Sodelovalno in skupinsko učenje si navadno predstavljamo kot delo na skupnem izdelku. V osnovni šoli je to navadno izdelava plakata, skupne predstavitve, skupno reševanje problema ali izdelava učila. V svoji fizični obliki so izdelki shranjeni na eni lokaciji. Tako učencem niso vedno na voljo. Zato je njihova uporabnost za učenje, po tem, ko so izdelani, omejena. Za njihovo izdelavo je treba biti v istem prostoru in imeti dostop do istega gradiva, ki je pogosto omejeno. Zato je lahko izdelava teh izdelkov dolgotrajna.Z uporabo tabličnih računalnikov in nekaterih aplikacij lahko te pomanjkljivosti zaobidemo. Z uporabo storitev v oblaku lahko gradivo za učence pripravimo vnaprej: vključimo lahko povezave do virov na spletu, slikovni, avdio in video material, s pomočjo fotoaparata na tablici pa lahko dodamo tudi poglavja ali članke iz knjig in revij. Učenci so v svojem raziskovanju tako bolj usmerjeni, gradivo pa je v enaki meri dostopno vsem. Za sodelovalno delo lahko uporabimo aplikacije ali spletna orodja, ki omogočajo urejanje istega dokumenta v realnem času. Učenci lahko urejajo izdelek ne glede na lokacijo in čas. Učitelj pa ima neomejen vpogled v delo učencev: ga spremlja, usmerja in vzpodbuja.

Anita Smole, Sonja Strgar, Osnovna šola Vide Pregarc

Cilj predstavljenega dela je bil urediti virtualni prostor, kjer bodo na enem mestu zbrane različne vrste dokumentov, ki nastanejo pri učiteljevem delu in jih le-ta pogosto potrebuje. V ta namen smo izdelali e-listovnik Mahara, dostopen prek spletne strani www.sio.si. E-listovnik vsebuje več pogledov: letne ocene (gre za zbirko ocenjevalnih listov za oceno delovne uspešnosti javnega uslužbenca v ocenjevalnem obdobju), priprava na letni razgovor učitelja (datoteke, povezane z vsakoletnim razgovorom z vodstvom šole) in učiteljevo delo (preteklo, tekoče in načrtovano). Virtualni prostor si delita dve učiteljici. Vsaka dostopa s svojim uporabniškim računom in ima skrbniške pravice, dodeljene z ustvarjeno skupino. Takšen način sodelovanja omogoča izmenjavo datotek, evalviranje in načrtovanje učiteljevega dela, delitev mnenj, tako se posledično gradi tudi socialna mreža. V prihodnje razmišljamo, da bomo povečali obseg e-listovnika z dodajanjem novih pogledov; pogled učiteljevo delo pa bomo razdelili na več posameznih pogledov, saj je nastala kar obsežna zbirka dokumentov. Na ta način bomo povečali preglednost in uporabnost virtualnega prostora.

Tomaž Kušar, Osnovna šola Mokronog

Prvi programski stavek vsakega priročnika se običajno začne z izpisom »Hello, world«. Če nadaljujemo s programiranjem po korakih, kot jih narekuje priročnik, se seznanimo z osnovami. Aplikacije, prek katerih se naučimo osnov programiranja, so za nekoga zanimive, za drugega pa na moč dolgočasne.

A programiranje lahko postane zanimivo prav za vsakogar. Ni nujno, da so učenci, ki so nadarjeni na tehničnem področju, navdušeni tudi nad programiranjem. Običajno pa vsakodnevno radi posežejo po sodobnih tehnološko dovršenih elektronskih napravah, kot je recimo mobilni telefon ali tablica, in raziščejo vse aplikacije ter spoznajo vse prednosti, ki jih taka naprava nudi. V članku je predstavljen primer enostavnega projekta iz elektronike, prek katerega se lahko začetnik ne nazadnje nauči tudi osnov programiranja, hkrati pa izdela zanimivo in uporabno napravo oziroma aplikacijo s pomočjo mikrokrmilnika in mobilnega telefona. Omenjeni so načini učenja programiranja v enostavnih in prosto-dostopnih programskih okoljih. V zaključku je predstavljen tudi odziv učencev na takšen način poučevanja programiranja.