Učitelji želimo našim učencem posredovati veliko stvari. In pri tem seveda pozabljamo, da je veliko našega znanja že zastarelega in da bo še bolj zastarelo, ko bodo otroci zapustili šolo. V razredu moramo nehati toliko govoriti.

Da bodo lahko dohajali spremembe, se bodo morali današnji in prihodnji učenci učiti vse življenje. Največ, kar jim lahko damo, so pripomočki za boljše učenje in motivacijo za to. Učimo jih, kako naj se učijo, ne pa vsebine in dejstva.

Ko postanejo učenci ustvarjalci na vseh področjih, postane vrstniško učenje naravni del njihovega stila učenja, IKT pa se, ob ravnilu in kompasu, spremeni v sestavni del puščice. Ne naučijo se samo uporabljati IKT, ampak tudi izbrati najustreznejše orodje ali program za različne probleme, predstavitve, zbiranje informacij itd.

Ko učenci upravljajo in so soodgovorni za svoje učenje, se ne naučijo samo veščin, ki jih potrebujejo, da uspešno naredijo zaključni izpit. Bolj pomembno je, da razvijejo tudi niz socialnih veščin in zmožnosti sodelovanja, organizacije časa, samodiscipline, couchinga, procesiranja itd.

Helle Kirstine Petersen deluje na področju IKT že več čas. Več kot dvanajst let je delala v podjetju IBM kot vodja projekta in svetovalka. Poučuje 14 let, zadnjih 11 let na šoli Hellerup. Poučuje tuje jezike in je hkrati supervizorka za učne strategije. Je avtorica več knjig in učnih sistemov za poučevanje angleščine kot tujega jezika, ki temelji na učenčevem samostojnem delu, učnih stilih in sodelovalnem učenju.

Nove tehnologije lahko podpirajo tako formativno vrednotenje (vrednotenje za učenje) kot sumativno vrednotenje (preverjanje znanja) in tako povečujejo pestrost možnosti za ocenjevanje. Danes lahko učence ocenjujemo s pomočjo simulacij, e- listovnikov ali interaktivnih iger. Formativno vrednotenje lahko omogočite s sistemom spletnega vrstniškega ocenjevanja, prilagojene povratne informacije s pomočjo računalnika, samovrednotenja in različnih pristopov, ki združujejo učitelje, vrstnike in samodejne povratne informacije. Vidiki vrednotenja, opredeljene kot ključne za prihodnji razvoj na mednarodnih srečanj na vrhu (EDUsummIT 2011 in 2013 http://www.edusummit.nl/), kjer so se zbrali odločevalci, praktiki in raziskovalci, so: vključevanje študentov v vrednotenje, digitalno izboljšana ocena in ocena, ki vključuje sodelovalno učenje. Pomen vrednotenja kot konteksta učečega je bil opredeljen kot še posebej pomemben za učenje v 21. stoletju. Tako vrednotenje je še posebej očitno tako v virtualnem vrednotenju uspešnosti in tehnološko podprto okoljih, kjer lahko izkušnja vrednotenja hkrati tudi zavzeto učenje. Izhajajoč iz izkušnje pri našem delu z učenci in učitelji v zadnjih letih bom preučila, kako se vrednotenje lahko izkaže kot podpora učenja in učencev ter različnih vlog, ki jih lahko imajo nove tehnologije. Naše delo je pokazalo, da predstavlja razvoj učiteljeve in učenčeve uporabe vrednotenja velik izziv, vendar lahko privede do boljših učnih dosežkov in samoregulacije učenja.

Mary Webb je višja predavateljica na oddelku Informacijska tehnologija v izobraževanju na King’s College v Londonu in hkrati vodi raziskovalno delovno skupino. Mary je raziskovala in razvijala načine uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije v učenju in poučevanju ter tudi poučevala na teh področjih. Njeno sedanje raziskovalno delo vključuje pedagogiko za računalniško in informacijsko izobraževanje, pedagogiko in profesionalni razvoj učiteljev z uporabo IKT, računalniško podprto modeliranje in formativno vrednotenje. Je tudi soavtorica ICT inside the Black Box.

Slovenija je v letih po osamosvojitvi prehodila resnično zavidanja vredno pot gospodarskega in družbenega razvoja, a danes smo spet pred velikimi izzivi. Ob aktualnem spopadanju s posledicami svetovne gospodarske krize pa moramo poiskati nove poti za uspeh v svetu, ki ga zaznamujejo vse bolj neizprosna svetovna konkurenca, hiter napredek držav v razvoju, nevarnost klimatskih sprememb ter še vedno nerazrešene dileme okolju bolj prijazne in resnično trajnostne rasti. Trdnega prepričanja smo, da bo ravno tehnologija ključna pri preoblikovanju trajnega razvoja. Resnično trajen razvoj lahko države zagotovijo le, če na svetovnem trgu vedno znova ponudijo nove izdelke, proizvedene z najbolj naprednimi metodami. Na tej razvojni stopnji je ključ do mednarodne konkurenčnosti v inovativnosti – te pa ni brez vrhunsko usposobljenih in izobraženih državljanov. Predavanje se bo osredotočilo na pregled iniciativ in aktivnosti v izobraževanju. Pogledali si bomo primere praks v tujini.

Dejan Cvetkovic je glavni tehnolog pri Microsoftu za osrednjo in vzhodno Evropo. Izobraževal se je v Srbiji in si potem ustvaril kariero pri Microsoftu Kanada tako, da je opravljal različna dela, od razvoja programske opreme do poslovnih modelov. Dejan sedaj sodeluje z odgovornimi na državnem nivoju, odločevalci in tistimi, ki vplivajo na razvoj tehnološke vizije v državah.