SIRikt 2014

26. – 30. 5. 2014

SIRikt 2014 - 26. – 30. 5. 2014

Izobraževalna igra Aladin in njegova leteča preproga

Franc Jakoš, Osnovna šola Janka Glazerja Ruše, Osnovna šola Selnica ob Dravi, Mirko Đukić, Zavod Antona Martina Slomška, Škofijska Gimnazija Antona Martina Slomška, Dr. Domen Verber, FERI – Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko

Poučevati začetnike programirati je velik izziv za učitelje. Učenci kmalu izgubijo voljo za napredovanje in reševanje težjih problemov. Sodelovalno učenje je bilo prepoznano kot metoda, ki lahko pomaga pri doseganju boljših rezultatov, če je sodelovanje aplicirano v pravem času, to je takrat, ko se problem rešuje.

Prispevek opisuje in analizira prva srečanja učencev in dijakov z navideznimi večuporabniškimi okolji, ki omogočajo sodelovalno učenje. To srečanje smo učencem omogočili z  izobraževalno igro »Aladin in njegova leteča preproga«, ki je bila narejena po vzoru programa Lightbot 2.0 in omogoča spoznavanje konceptov programiranja brez predhodnega poznavanja sintaktičnih pravil. Naš namen je bil združiti privlačnost in motivacijsko moč simuliranih navideznih okolij in didaktično moč učenja s pomočjo igre.

Pripravili smo programsko distribucijo Aladin_Opensimulator_0.7.6.1. Le-ta vsebuje igro in vsa potrebna pred-nastavljena orodja, ki omogočajo učiteljem enostaven zagon in uporabo simulacije v razredu. Pripravili smo tudi spletno mesto, kjer so dostopna navodila za upravljanje s simulacijo in izobraževalno igro ter opis aktivnosti za poučevanje programiranja.

Udeleženci izobraževalno igro dobro sprejmejo. Pripravljeni so reševati naloge, v kolikor je igra pravična in deluje zadovoljivo. Hitro razumejo tudi gradnjo v svetu in sestavljanje programov s Scratch4Opensim ter prenos generirane kode v navidezno okolje. Reševanje življenjskih problemov jih dodatno motivira za učenje.

Digitalne kompetence pri učiteljih razrednega pouka

Tine Pajk, Osnovna šola Muta

Prispevek predstavlja spremljanje digitalnih kompetenc od leta 2012 do leta 2014 pri učiteljih razrednega pouka. Spremljanje digitalnih kompetenc temelji na spletnem anketnem vprašalniku, ki so ga rešili učitelji razrednega pouka. Spletno anketo smo razdelili na dva dela. Prvi del je obsegal demografske značilnosti anketirancev (spol, starost, delovna doba, izobrazba, naziv, regija poučevanja, število prebivalcev, kjer učitelji poučujejo). Drugi del je zajemal digitalne kompetence učiteljev razrednega pouka.  Zanimalo nas je, katero strojno in programsko opremo (slovenščina, matematika in spoznavanje okolja) uporabljajo pri pouku, s katerimi virtualnimi okolji vzpostavljajo komunikacijo in sodelujejo s širšo javnostjo, koliko ur na teden uporabljajo svetovni splet kot vir podatkov in informacij in ga vključujejo v pouk, koliko ur na teden uporabljajo informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (nadalje IKT) za utrjevanje, ponavljanje in pridobivanje učne snovi, katere so morebitne nevarnosti oziroma zlorabe otrok in mladih pri uporabi spletnih in mobilnih tehnologij, ocena pri izdelavi, posodobitvi in objavi e-gradiva in zakaj učitelji uporabljajo IKT. Dobljene rezultate smo analizirali in glede na leta primerjali med seboj.

Različni pogledi na e-listovnik in njegova vloga v procesu učenja

Leonida Novak, Ada Holcar Brunauer, Zavod RS za šolstvo

Namen prispevka je predstaviti možnosti vključevanja e-listovnika v pouk, ki je dinamičen in ki predstavlja za učenca izziv, saj ga postavlja v aktivno vlogo, obenem pa omogoča spremljanje napredka učenca, kjer ključno vlogo odigra učiteljeva povratna informacija v procesu učenja.

V prispevku bo  predstavljen e-listovnik v luči dveh šolskih sistemov: slovenskega in škotskega. V prvem gre za uvajanje razvojnega e-listovnika v šolsko prakso in v za t.i profil učenca. Povezovalni element obeh sistemov pa so elementi formativnega spremljanja, ki se v slovenskem šolskem prostoru  počasi uveljavljajo, v škotskem pa so temeljna doktrina učenja in poučevanja. Ključni poudarek prispevka se kaže v stalnem opozarjanju na potrebo po večjem pomenu e-listovnika v procesu izobraževanja učenca, ki naj ima tako vrednotenjsko kot odnosno funkcijo, obenem pa naj učitelju predstavlja dodano vrednost in ne oviro.

Temeljni poudarki predstavljenega prispevka bodo sledeči: e-listovnik kot dokumentiran proces učenja, poučevanja in dosežkov, primer e-listovnika učenca v slovenski in škotski osnovni šoli in njuni funkciji, možnosti za razvoj e-listovnika in krepitev njegove vrednosti v šolskem sistemu ter avtonomno odločanje učitelja o uvajanju e-listovnika v poučevanje.

Načrtovanje, izvedba in vrednotenje dramatizacije mitološke zgodbe ob podpori IKT tehnologije

Nataša Plevnik, Danijela Radjen, Osnovna šola Globoko

Sodobni didaktični pristopi postavljajo učenca v položaj aktivnega sooblikovalca pouka,ki sodeluje pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju tematskega sklopa. Vse se dogaja okoli osrednjega problema, ki se ga učenci lotevajo na podlagi svojega predznanja, izkušenj, individualnih pričakovanj in sposobnosti. Učitelj je mentor, ki usmerja in koordinira pouk, je aktivni opazovalec, ki spremlja napredek učenca in pomaga učencu napredovati. Pomembno vlogo dobivajo različna e-orodja, naj bodo to informacije na spletu, e-učilnice ali e-naprave, s katerimi posredujemo informacije.

Učitelju elementi formativnega spremljanja pomenijo okvir, v katerem lahko skupaj z učencem sooblikuje korake dela. Ti koraki dela so naravnani na individualne zmožnosti učencev. Učitelj lažje udejanja elemente diferenciacije in individualizacije. Če te korake postavimo v virtualno okolje, kot je elektronski zvezek ali e-listovnik, je individualen pristop učenca k raziskovanju problema še močneje omogočen in učenec je dodatno motiviran z možnostjo uporabe IKT tehnologije.

Prispevek prikazuje, kako lahko pri pouku združujemo elemente formativnega spremljanja, sodelovanja, komunikacije, ustvarjalnosti in IKT tehnologije. Učenec pridobiva znanje in veščine na individualen način ob podpori učne skupine in e-orodij.

Ugotovili smo, da so bili učenci bolj motivirani za delo, saj so se počutili kot aktivni sooblikovalci pouka. Svoje delo so samovrednotili in ga nadgrajevali.

Dijaku prijazno skupinsko ocenjevanje znanja ob podpori e-listovnika

Tina Petkovšek, Srednja šola za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo Ljubljana

Skupinsko ocenjevanje znanja želim predstaviti kot način pridobitve ene izmed ocen pri pouku in dobro sredstvo za motiviranje dijakov. E-listovnik kot orodje pri tem omogoča izpeljavo, obenem pa s svojim načinom dela sledim filozofiji e-listovnika, torej da dijaki razvijajo samoregulacijo.

Moj namen je opogumiti ostale učitelje za vpeljavo drugačnih praks ocenjevanja, ko en test rešujejo po trije dijaki. Novost ni le v skupinskem izpolnjevanju testne pole, ampak tudi v dijakovem lastnem načrtovanju učenja ter ustvarjanju skupin (razvrščajo se glede na lastne aspiracije) in prevzemanju odgovornosti za lasten uspeh, ki tako postane odgovornost za uspeh skupine. Dijake s tem želim tudi usmeriti, da fokus ni ocena, ampak znanje samo. Pri klasičnem ocenjevanju je za večino dijakov ocena bistvenega pomena, tako za popravo niso več motivirani. Sama pri svojem delu dijake usmerjam v znanje in tako je poprava testa ključnega pomena, ki jo nadgradijo tudi s pisanjem refleksije v e-listovniku.

Testna pola je zasnovana problemsko in preverja višje ravni znanja po Bloomovi taksonomiji. Pogosto so odgovori med člani skupine različni in se o zapisanem odgovoru usklajujejo ter medsebojno argumentirajo. Marsikateri dijak šele ob tem popolnoma osvoji in razume snov – tako se učijo drug od drugega. Obenem dijaki urijo tudi komunikacijske in socialne veščine, ocenjevanje pa poteka v bistveno manj stresnem vzdušju. Po pisanju testa imajo možnost izmenjevati mnenja o pravilnih rešitvah v okolju Mahare. Popravo naredijo na naslednji učni uri prav tako skupinsko. Vsak dijak zase pa zapiše tudi lastno refleksijo o izkušnji in jo vstavi v e-listovnik.

E-listovnik v funkciji formativnega spremljanja veščine sodelovanja in komuniciranja pri pouku psihologije

Jasna Vuradin Popovič, Gimnazija Murska Sobota, Tanja Rupnik Vec, Zavod RS za šolstvo

V prispevku prikažemo, kako smo s pomočjo e-listovnika vpeljali spremljanje v podporo učenju (formativno spremljanje) sodelovanja in komuniciranja ter poglobljenega razumevanja tematskega sklopa Čustva. Prikazani so vsi koraki formativnega spremljanja, od ugotavljanja predznanja, prek oblikovanja osebnih ciljev, načrtovanja strategije uresničitve ciljev, opredelitve kriterijev uspeha, do povratne informacije in samoevalvacije ter razna orodja, ki smo jih pri tem uporabili.

Kot temeljno orodje za oblikovanje e-listovnika smo uporabili spletno aplikacijo Mahara. Učence smo usmerili v vrsto dejavnosti, v katerih so svoje delo načrtovali, spremljali in vrednotili v skladu z navodili zavihka Moje učenje v spletnem okolju Mahara. Učenci so v dejavnostih prešli vse faze raziskovanja, od orientiranja v učni vsebini, prek konstruiranja znanja, ter kasneje poglabljanja in vrednotenja, do evalvacije.

E-listovnik smo uporabili v dveh funkcijah, kot osebni prostor samouravnavanja učenja ter kot prostor skupnega raziskovanja ter širjenja in poglabljanja znanja obravnavane tematike. Prikazu posameznih dejavnosti in poteka dela v Mahari in drugih aplikacijah sledi prikaz dosežkov učenk in učencev ter predstavitev rezultatov evalvacije, ki kažejo v prid smiselnosti nadaljevanja uporabe e-listovnika v obeh funkcijah tudi za obravnavo drugih tematskih sklopov. Učenci so namreč učiteljici podali pozitivno povratno informacijo glede uporabe Mahare za namene načrtovanja lastne prakse, kot tudi za namene sodelovalnega raziskovanja in učenja obravnavane teme.

Šport skozi Nikine oči

Danijela Ledinek, Nika Grešovnik, Osnovna šola Podgorje pri Slovenj Gradcu

Kot učiteljica športa ugotavljam, da je kljub dejstvu, da v procesu poučevanja in vrednotenja znanja upoštevam tudi predznanje učencev, njihovo končno znanje velikokrat drugačno od načrtovanih ciljev. Zavedanje, da imajo pri razvijanju in vrednotenju znanja pomembno vlogo tudi učiteljeva ravnanja, me je spodbudilo k ideji, da učencem ponudim drugačen učni pristop. Vse več je namreč otrok, ki kljub trudu iz različnih razlogov niso najbolj uspešni oziroma prepričljivi na gibalnem področju, imajo pa številna druga znanja, sposobnosti in veščine, ki lahko pripomorejo k razumevanju in kakovosti znanja o pomenu športa za življenje.

S kratkim filmom, ki ga je izdelala učenka, kot možnost izkazovanja znanja želimo prikazati, kako lahko v učencu vzbudimo željo po odkrivanju, raziskovanju in ustvarjanju ter kako pri pouku spodbujati in motivirati, da bomo lažje dosegli zastavljeni cilj. Film z naslovom »Ko sanje postanejo resničnost« smo ustvarili s programsko opremo Pinacle Studio. To je film, ki nas bo ponesel v najbolj tipična obdobja zgodovine športa skozi oči mladostnika, ki sprejema svet drugače, kot ga sprejemajo naše generacije. Tehnologija, ki smo jo ob tem uporabili, je ob besedah Aristotela (2010) drugotnega pomena: »Da lahko nekaj poimenujemo znanje, mora osvobajati, mora odpirati nove svetove, nove horizonte, mora prispevati k večji morali in intelektualni odličnosti.« S filmom smo odprli nove svetove in se pri tem medpredmetno povezali.

Razvijanje kompetenc z igranjem dopisnega šaha

Viktor Jemec, Srednja šola Domžale

Učitelji v osnovnih in srednjih šolah se vedno bolj zavedamo, da učencem in dijakom omogočimo kakovostno podajanje učne snovi tako v rednih programih šolanja kot tudi pri dopolnilnih dejavnostih. S sprejetjem deklaracije Evropskega parlamenta št. 50/2011 (15. marec 2012) o uvedbi programa »Šah v šolah« v izobraževalne sisteme v Evropski uniji in vnosom zahteve v Resolucijo o Nacionalnem programu športa za obdobje 2014–2023, ki je bila sprejeta 11. marca letos na seji Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino slovenskega državnega zbora, je dana tudi slovenskemu učitelju možnost razvijanja kompetenc na tem področju. V tem dokumentu se uvaja šah kot eden zelo spodbudnih elementov za razvoj kompetenc učenca in dijaka. Sodeloval sem že v e-učilnici Šah na SIO, kjer so opisane kompetence učitelja, ki je dobro seznanjen s strojno in didaktično programsko opremo, ki jo zmore učinkovito uporabiti pri delu v šoli in jo tudi kritično presojati za uporabo učencem ali dijakom. 15. decembra 2013 sem v okviru Šahovske zveze Slovenije na področju dopisnega šaha prvič v Sloveniji organiziral dve državni prvenstvi: turnir mladih do 12 let in turnir mladih do 20 let (http://www.dopisni-sah.eu/Joomla/index.php?limitstart=5).

Tu so se zelo uveljavile kompetence učitelja, ki zna delati na daljavo (pojasnila in pomoč prek e-pošte in uvedba e-učilnice). Uporaba šahovskih programov zahteva veliko dela z iskanjem, zbiranjem, obdelavo in vrednotenjem šahovskih partij, da bi se prek šahovskih motorjev izbralo najboljše poteze. V okviru tega tekmovanja in izobraževanja pri izbirnem predmetu v zadnjem vzgojno-izobraževalnem obdobju in pri šahovskih krožkih je treba napisati priročnik o osnovah igranja dopisnega šaha za mlade, sodelovati v e-učilnici, upoštevati pravna in etična načela in na koncu tekmovanja opraviti še temeljito evalvacijo, da bi v nadalje odpravili napake in pomanjkljivosti, ki se pojavljajo v tej fazi razvoja.

Odprto učno okolje v tretjem razredu

Mateja Pintar, Osnovna šola Dobje

Sodobna šola si prizadeva za sodelovanje in udeležbo vsakega posameznika, spodbuja iniciativnost, ustvarjalnost, aktivnost, evalvacijo in refleksijo. Odprta/sodobna šola ima najbolj kakovostno formativno spremljanje znanja, fleksibilno organizacijo učenja, bogato skladišče informacij in stalno možnost za kakovostno povratno informiranje. V prispevku predstavljam, na kakšen način smo začeli uvajati odprto učno  okolje v tretjem razredu.

Mobilne tehnologije so učencem omogočile, da so se učili kjerkoli, kadarkoli, s katerokoli napravo in s pomočjo kogarkoli. Učenci so sprejemali drugačnost, ker je tudi njim bila dana učna priložnost. Na voljo so imeli fleksibilen, odprt in dobro opremljen prostor z IKT opremo. Pouk je bil usmerjen na razvoj posameznika. Učenci so bili aktivno vključeni v načrtovanje učenja (kaj in kako se bodo učili, katera orodja in vire bodo pri tem uporabili). Lahko so svobodno raziskovali, razvijali bralno pismenost, se orientirali v naravi, sprejemali različne povratne informacije in se učili iz življenja za življenje.

Učenci so bili sposobni motivirati samega sebe za učne aktivnosti in imeli glavno vlogo v učnem procesu. Znali so poiskati informacije in uporabljati mobilno tehnologijo. Kot učiteljica sem jih spremljala in usklajevala potrebe učenja s poučevanjem. Na tak način se je pri učencih razvijala ustvarjalnost, samostojnost in motiviranost za delo.

(Ne)varna uporaba interneta v šoli

Iris Kravanja Šorli in Tatjana Božič Geč, Osnovna šola Martina Krpana Ljubljana

V zadnjem obdobju se učno in socialno okolje selita na splet. Učenci in učitelji vedno pogosteje uporabljajo internet in se vključujejo v različna spletna družabna omrežja. Šolski prostor se širi v virtualni svet, ki so si ga učenci poustvarili in v katerega učitelji praviloma nimajo dostopa.

V šoli učenci dobijo veliko informacij in usvojijo znanja z različnih področij. Eno od njih je ozaveščanje o varni uporabi interneta. Le-to poteka skozi informiranje učencev, učiteljev in staršev. Pomembna je senzibilnost vseh strokovnih delavcev za različne pojave zlorabe. Zlorabe je treba v šoli celostno obravnavati in v reševanje problema vključiti učence, razrednika, šolsko svetovalno službo in starše. Predvsem je pomembno ozaveščanje in nagovarjanje tistih učencev, ki pri zlorabah ne sodelujejo, vedo pa zanje, a o njih ne spregovorijo.

V šoli smo zaznali nekaj zlorab na Facebooku, kjer so sošolci obračunavali med seboj in se norčevali iz posameznikov. Raziskava o uporabi Facebooka med učenci in učitelji je postala izhodišče za pripravo strategij, kako učence nagovoriti k varni uporabi socialnih omrežij. Učenci so predlagali »razredni facebook«, ki bi deloval pod mentorstvom razrednika. Tudi to je ena od poti do cilja, kako biti varen na internetu.