Mateja Pintar, Osnovna šola Dobje

Sodobna šola si prizadeva za sodelovanje in udeležbo vsakega posameznika, spodbuja iniciativnost, ustvarjalnost, aktivnost, evalvacijo in refleksijo. Odprta/sodobna šola ima najbolj kakovostno formativno spremljanje znanja, fleksibilno organizacijo učenja, bogato skladišče informacij in stalno možnost za kakovostno povratno informiranje. V prispevku predstavljam, na kakšen način smo začeli uvajati odprto učno  okolje v tretjem razredu.

Mobilne tehnologije so učencem omogočile, da so se učili kjerkoli, kadarkoli, s katerokoli napravo in s pomočjo kogarkoli. Učenci so sprejemali drugačnost, ker je tudi njim bila dana učna priložnost. Na voljo so imeli fleksibilen, odprt in dobro opremljen prostor z IKT opremo. Pouk je bil usmerjen na razvoj posameznika. Učenci so bili aktivno vključeni v načrtovanje učenja (kaj in kako se bodo učili, katera orodja in vire bodo pri tem uporabili). Lahko so svobodno raziskovali, razvijali bralno pismenost, se orientirali v naravi, sprejemali različne povratne informacije in se učili iz življenja za življenje.

Učenci so bili sposobni motivirati samega sebe za učne aktivnosti in imeli glavno vlogo v učnem procesu. Znali so poiskati informacije in uporabljati mobilno tehnologijo. Kot učiteljica sem jih spremljala in usklajevala potrebe učenja s poučevanjem. Na tak način se je pri učencih razvijala ustvarjalnost, samostojnost in motiviranost za delo.

Iris Kravanja Šorli in Tatjana Božič Geč, Osnovna šola Martina Krpana Ljubljana

V zadnjem obdobju se učno in socialno okolje selita na splet. Učenci in učitelji vedno pogosteje uporabljajo internet in se vključujejo v različna spletna družabna omrežja. Šolski prostor se širi v virtualni svet, ki so si ga učenci poustvarili in v katerega učitelji praviloma nimajo dostopa.

V šoli učenci dobijo veliko informacij in usvojijo znanja z različnih področij. Eno od njih je ozaveščanje o varni uporabi interneta. Le-to poteka skozi informiranje učencev, učiteljev in staršev. Pomembna je senzibilnost vseh strokovnih delavcev za različne pojave zlorabe. Zlorabe je treba v šoli celostno obravnavati in v reševanje problema vključiti učence, razrednika, šolsko svetovalno službo in starše. Predvsem je pomembno ozaveščanje in nagovarjanje tistih učencev, ki pri zlorabah ne sodelujejo, vedo pa zanje, a o njih ne spregovorijo.

V šoli smo zaznali nekaj zlorab na Facebooku, kjer so sošolci obračunavali med seboj in se norčevali iz posameznikov. Raziskava o uporabi Facebooka med učenci in učitelji je postala izhodišče za pripravo strategij, kako učence nagovoriti k varni uporabi socialnih omrežij. Učenci so predlagali »razredni facebook«, ki bi deloval pod mentorstvom razrednika. Tudi to je ena od poti do cilja, kako biti varen na internetu.

Romana Kolar, Katja Kastelic, Veronika Ciglar, Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana, Srednja šola

: Znakovni jezik je materni jezik večine gluhih oseb. Na Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana zato izvajamo pouk s pomočjo tolmača za slovenski znakovni jezik (v nadaljevanju SZJ) ali z učiteljem, ki ta jezik obvlada.

Slabost znakovnega jezika je, da ga ne moremo prenesti na papir. Domače naloge, pisna ocenjevanja znanja in samostojne vaje običajno zahtevajo pisni zapis v slovenskem jeziku. Pri računalniških predmetih smo začeli s projektom, pri katerem izkoriščamo prednosti novih tehnologij in omogočamo gluhim in naglušnim uporabnikom znakovnega jezika oddajo nalog v SZJ. Po lanskoletni uvedbi Slovarja računalniških izrazov v SZJ smo naredili še korak naprej k skupnemu cilju, da gluhim omogočimo komunikacijo v maternem jeziku tam, kjer je to mogoče. Dijaki tako v spletni učilnici najdejo domače naloge z navodili, posnetimi v SZJ, nato pa s pomočjo kamere na katerikoli mobilni napravi ali s pomočjo spletne kamere na računalniku posnamejo svoj odgovor in ga oddajo v spletno učilnico.

Novost so sprejeli z zanimanjem in prvi rezultati se kažejo v kakovostnejših nalogah. Ta način dela uporabljajo tudi drugi dijaki, ki imajo težave s pisnim izražanjem. Želimo si, da bi lahko v prihodnje na ta način ocenjevali znanje; običajno pisno nalogo bi nadomestili z video posnetkom v SZJ.

Matija Lokar, Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani

Elektronske različice učbenikov (e-učbeniki) so vroča tema na področju izobraževanja. Dober e-učbenik naj bi se precej razlikoval od tiskanega učbenika. Poleg očitnih dopolnitev in izboljšav, kot so interaktivnost, uporaba multimedije in enostavnost navigacije, morajo omogočati še mnogo več.

Ker je potreba po individualnem pristopu do vsakega učenca vse bolj in bolj poudarjena, je ena od odločilnih sprememb zahteva, da mora e-učbenik omogočati prav to prilagajanje in personalizacijo. Prilagajanje je potrebno na različnih ravneh: naj bo to tehnično (prilagoditev različnim napravam, orodjem, ki se uporabljajo v primerih ipd.) ali (bolj pomembno) prilagoditev vsebin. Izvedba prilagoditev bo eno izmed najpomembnejših opravil učitelja prihodnosti. Učitelj je tisti, ki je usposobljen e-učbenik prilagoditi konkretni pedagoški situaciji. E-učbenike je treba zasnovati tako, da jih je moč prilagoditi pedagoški situaciji in uporabniku, naj bo to učenec ali učitelj, zato morajo biti pripravljeni precej drugače kot tiskane izdaje. V predavanju bomo prikazali nekaj konkretnih primerov, kjer so nekatere od predlaganih idej deloma ali v celoti že uresničene.

Maruša Bogataj, Katja Knific, Eva Traven, Branka Vodopivec, Osnovna šola Predoslje Kranj

Učenci osmih razredov Osnovne šole Predoslje Kranj v letošnjem šolskem letu svoje delo načrtujejo, vrednotijo svoje znanje in napredek v spletnem okolju Mahara. Skupaj s 13 partnerji iz sedmih držav sodelujemo v dveletnem razvojnem mednarodnem projektu E-listovnik (EUfolio).

Temeljni namen uporabe omenjenega spletnega okolja je uvajanje sodobnih pristopov k učenju in poučevanju ter spremljanju in vrednotenju znanj, s poudarkom na razvijanju veščin 21. stoletja. Temeljna veščina razvojnega e-listovnika je samouravnavanje. Gre za aktivni proces, v katerem učenec oblikuje cilje svojega učenja, spremlja, nadzoruje in uravnava svoje razmišljanje, motivacijo in oblikuje svoje strategije učenja. Posebno pozornost učenci namenjajo tudi veščini kritičnega mišljenja in argumentacije.

V prispevku bomo predstavile, kako učenci v svojem osebnem elektronskem učnem okolju svoje predznanje dopolnjujejo oziroma nadgrajujejo z novimi temami, oblikujejo svoje učne cilje, načrtujejo strategije za uresničitev postavljenih ciljev, spremljajo ter vrednotijo lasten napredek na različnih področjih učenja in razvoja, pri čemer je poudarek na medpredmetnem povezovanju. Svoj napredek učenci v spletnem okolju dokumentirajo. Skozi delo se poudarja proces učenja in ne le končni izdelek, rezultat učenja. Učenci so že v nekaj mesecih tovrstnega učenja naredili premike v svojem razmišljanju in zavedanju, da so sami odgovorni za svoje znanje in napredek.  Mahara spodbuja medvrstniško sodelovanje ter kritično prijateljevanje, ne le učiteljevo povratno informacijo.

Simona Slavič Kumer, Zavod RS za šolstvo

Kompetence za 21. stoletje so ključnega pomena za razvoj posameznika in njegovo uspešno delovanje v sodobni družbi. Lahko jih razdelimo v pet širših kategorij: analitične spretnosti, medosebne spretnosti, procesiranje informacij, sposobnost učenja in spreminjanja ter sposobnost udejanjanja. V prispevku bomo predstavili, kako in katere kompetence za 21. stoletje učenci razvijajo ob uporabi tabličnih računalnikov v projektu Uvajanje in uporaba e-vsebin in e-storitev. Predstavitev temelji na analizi povratne informacije, podane s strani učiteljev in svetovalcev Zavoda RS za šolstvo. Učitelji so v povratni informaciji, ki so jo podali po štirih mesecih uporabe tabličnih računalnikov pri pouku, zapisali  opažanja in spremembe, ki so jih zaznali pri učencih. Iz njihovega zapisa lahko  razberemo, da so  učenci pri pouku ob uporabi tabličnih računalnikov v določeni meri razvijali kompetence na vseh omenjenih področjih, pri katerih izstopa področje procesiranja informacij oziroma digitalna kompetenca. Podobno lahko ugotovimo z analizo povratnih informacij spremljave pouka v drugem obdobju, ki so jo podali svetovalci Zavoda RS za šolstvo. Iz ugotovljenega lahko sklepamo, da učenci ob delu s tabličnimi računalniki razvijajo kompetence za 21. stoletje in da lahko z načrtnim in sistematičnim pristopom k integraciji  kompetenc v načrtovanje in izvedbo pouka njihov  razvoj na vseh področjih dodatno spodbudimo.

Janko Harej, Arnes, Amela Sambolić Beganović, Zavod RS za šolstvo

Pričujoči prispevek obravnava sodobne oblike pomoči sodelujočim učiteljem v pilotnem projektu pri uporabi e-vsebin in e-storitev, ki jih razvijamo v okviru projektov e-Učbeniki s poudarkom na naravoslovnih vsebinah v osnovni šoli in e-Šolska torba. Namen prispevka je opisati dve področji podpore v pilotnem projektu, ki sta prilagojeni potrebam in zahtevam učiteljev na področju uporabe IKT. Prvo področje pomoči učiteljem obsega didaktično-tehnična svetovanja, drugo je usmerjeno v zagotavljanje kakovostnih in ažurnih informacij na ravni spletišča SIO s poudarkom na primerih dobrih praks. Zaradi kompleksnosti obeh področij (na eni strani zahtevna vzpostavitev osnovne IKT infrastrukture, razvoj e-storitev, e-vsebin  ter uporaba le-teh v praksi) imata razdeljeno vlogo in naloge dveh “akterjev” – Zavod RS za šolstvo in ARNES.

Dejan Čegovnik, MOJ TV d.o.o., Bernarda Hvala, Vrtec Ledina, Ljubljana

Prispevek bo prikazal možne načine uporabe video kamere in videa pri igri ter delu v predšolski vzgoji. Otroška kamera bo predstavljena kot igrača in orodje. Posnetki, ki si jih otroci ogledajo, jim pokažejo, kakšni v resnici so in kako jih vidijo drugi. Njegov nastop predstavlja objektivnega ocenjevalca.

mag. Damjana Krivec Čarman, Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška

V posodobljenem učnem načrtu za predmet zgodovina v splošnih  gimnazijah je predvideno vključevanje IKT v pouk zgodovine ter med drugim razvijanje digitalne kompetence. Med navedenimi kompetencami zasledimo tudi kompetenco učenje učenja. Kot učiteljica zgodovine prvega letnika gimnazije sem v letnem delovnem načrtu za prvi letnik kot prednostni cilj postavila razvijanje obeh kompetenc. V prispevku predstavljam sistematični pregled aktivnosti učitelja in dijaka za razvijanje obeh kompetenc ter spletnih orodij, ki sem jih vključila v izvajanje načrtovanega. Skozi zaključno evalvacijo opravljenega dela v dveh šolskih letih se je kot dodana vrednost izkazalo načrtovanje in izvajanje aktivnosti, ki omogočajo hkratno razvijanje obeh kompetenc. Tako bom v nadaljevanju predstavila konkretne primere učenja zgodovine skozi uporabo spletnih orodij, ki dijakom omogočijo razvijanje bralnih učnih strategij (strategija VŽN itd.), grafičnih organizatorjev (časovni trak, miselni vzorec itd.) ter učenje z risanjem. Evalvacija, opravljena med dijaki, je pokazala, da je uporaba spletnih orodij na področju motivacije dijakov za učenje učenja učinkovita in da hkrati pri dijakih omogoča njen razvoj.

Frančiška Hvalc, Osnovna šola Dobje

Predstavljam uporabo tabličnega računalnika pri pouku likovne umetnosti ter tehnike in tehnologije. Ob pričetku uporabe tabličnih računalnikov sem se vprašala, kako lahko njihova uporaba obogati pouk, kakšen je njen doprinos h kakovosti pouka, ali je znanje bolj ali vsaj enako kakovostno, o njenem vplivu na motivacijo učencev.Učenci so uporabljali tablični računalnik v različnih fazah pouka (motivacija, ponovitev snovi, usvajanje, utrjevanje, preverjanje, evalvacija). Predstavljam dva načina uporabe. Pri pouku tehnike in tehnologije so učenci z metodo sodelovalnega učenja (ekspertne in matične skupine) dopolnili snov o lesnih gradivih. S pomočjo tabličnega računalnika so dostopali do spletne učilnice šole, kjer so bila navodila za delo, učni list, povezave do učnih vsebin in do spletne učilnice z e-gradivi za tehniko in tehnologijo. Ob zaključku sodelovalnega učenja so učenci preverili usvojeno znanje o lesu s kvizom v spletni učilnici.

Pri likovni umetnosti smo usvajali novo snov Barvni odtenki s pomočjo tabličnega računalnika (Slikar), nato so si učenci v e-listovniku postavili cilje za rešitev likovnega problema, zapisali kakšno predznanje imajo, strategije, po končanem delu so izdelek fotografirali in ga evalvirali.Ugotavljam, da se je pri učencih aktivnost povečala in časovno podaljšala, kakovost znanja je bila enaka, pri nekaterih večja kot prej, med učenci se je povečalo sodelovanje.