Nela Bejat Krajnc, Bor Černec, Osnovna šola Pod goro Slovenske Konjice

Koncept dela z nadarjenimi učenci predlaga drugačen način poučevanja in dodatne aktivnosti učencev na njihovih močnih področjih, z upoštevanjem individualnosti ter osebnih interesov. V prispevku prikazujemo primer rabe elektronske učilnice kot prostora za razvoj digitalnih kompetenc učenca. Združili smo interes učenca za tuj jezik in rabo IKT. Učenec je imel v učilnici izvajalske pravice in je pod mentorstvom učitelja iskal in pripravljal e-vsebine. Te so bile v povezavi s tekočo snovjo in v funkciji lažjega razumevanja snovi, utrjevanja, preverjanja in motivacije. Učenec je dodajal spletne povezave do dodatnih gradiv, vstavljal video posnetke in pripravljal aktivnosti, s katerimi so učenci razvijali jezikovne veščine. Pri tem se je poglabljal v slovnična pravila, iskal in izbiral ustrezno besedišče ter najdeno nato preverjal in usklajeval z učiteljem – mentorjem. Učenec je poglabljal temeljno znanje v tujem jeziku in pri tem razvijal učne strategije z IKT, usmerjal lastno učenje in razvijal samostojnost ter odgovornost. Istočasno se je spremenila vloga učitelja, ki je namesto tradicionalnega podajanja učnih vsebin, postal mentor, ki omogoča učenčevo spletno raziskovanje in pridobivanje znanja, upoštevajoč njegovo individualnost in močna področja.

Simona Pustavrh, Šolski center Novo mesto, Srednja elektro šola in tehniška gimnazija

Z vključitvijo v projekt Uvajanje in uporaba e-vsebin in e-storitev smo učitelji in dijaki drugega letnika tehniške gimnazije na Srednji elektro šoli in tehniški gimnaziji prejeli tablične računalnike, ki so se pri matematiki izkazali kot zelo uporabno učno orodje. Po začetnih težavah z uvajanjem tehnologije, ki smo jih uspešno premagali, dijaki tablične računalnike uporabljajo skoraj vsako učno uro. V prispevku bo prikazano, kako je novo učno orodje prineslo veliko spremembo v načinu poučevanja in učenja, saj so dijaki s sodelovalnim in preiskovalnim učenjem postali veliko bolj aktivni soudeleženci izobraževanja. Kljub temu je še vedno nadvse pomembna vloga učitelja, tokrat v vlogi mentorja. Največja uporabna vrednost tabličnih računalnikov se je izkazala pri preiskovanju funkcij z aplikacijo GeoGebra. Prikazane bodo tudi težave, ki smo jih uspešno rešili, in nekaj še nerešenih težav. Po mnenju učitelja in dijakov nov način dela prinaša bolj poglobljeno razumevanje funkcij in trajnejše znanje dijakov.

Silva Kmetič, Zavod RS za šolstvo, Tomaž Miholič, Osnovna šola Duplek, Vinko Zobec, Osnovna šola Poljčane

V načrtu pouka za razvoj pojma višina trikotnika v osnovni šoli smo vsebinske cilje iz učnega načrta dopolnili s splošnim ciljem pouka matematike: učenec razvija matematično mišljenje. Dodani korak dinamične shematizacije pa naj bi taksonomsko bogatil načrtovani dosežek učencev z vidika uporabe, razumevanja pojma in z vidika razumevanja matematične definicije. Uvajanje pojma smo načrtovali po van Hielejevi razvojni poti, ki smo jo dopolnili z dinamično shematizacijo. Prepletali smo dejavnosti s konkretnimi modeli, s konstruiranjem z geometrijskim orodjem na papir (rezultat so statične slike, simbolni in besedni opisi) in z raziskovanjem lege višin v dinamično spremenljivih trikotnikih. Opazovali smo proces učenja in merili napredek v znanju. Pri opazovanju učenja smo poleg že poznanih problemov, kot je nezanesljivost načrtovanja višine danemu trikotniku v odvisnosti od vrste trikotnika in lege osnovnice glede na rob delovne površine (lista), opazili še druge manj znane napačne predstave. Uspeh pri končnem preverjanju dosežkov učencev bi težko pripisali zgolj dodanemu koraku dinamične shematizacije, saj je k rezultatu prispevala vsaka od skrbno načrtovanih faz. Posebej pa smo preverili in kvalitativno analizirali cilj, v katerem učenci razvijejo »dinamični« pogled na geometrijo v povezavi z obravnavano temo. Rezultat kaže na nov učni korak pri uporabi programov dinamične geometrije, ki bi razvil pojma odvisnih in neodvisnih geometrijskih objektov.

Darija Hohnjec, Vrtec Rogaška Slatina

V slovenskih vrtcih segajo začetki oblikovanja portfolia otroka, instrumenta za spremljavo otrokovega napredka v razvoju in učenju, v leto 1999. V zadnjih letih se »klasičnemu« portfoliu otroka, večinoma shranjenega v mapi, pridružil še e-portfolio. Sodobnejša oblika listovnika temelji na istih teoretičnih izhodiščih, vsebuje pa dokazila, ki so večinoma pridobljena in shranjena s pomočjo IK sredstev. Kot vzgojiteljica v vrtcu oblikujem in uporabljam portfolie otrok že petnajsto leto. Proučevanje in razlaga zbranih dokazil mi pomagata pri učinkovitejšemu poučevanju in učenju predšolskih otrok. Portfolio omogoča pridobivanje dodatnih informacij o načinih in učinkih otrokovega učenja: o teorijah, ki jih snuje, o interesih, problemih, strategijah učenja in zmožnosti sodelovanja s sovrstniki. Takšno spremljanje omogoča prepoznavanje in nadgradnjo njihovih močnih in šibkih področij, avtentični avdio in video posnetki pa prispevajo k pogostejšim odzivom otrok. Portfoliji otrok lahko služijo kot izhodišča smiselnega načrtovanja tem ter projektov v oddelku. Interese otrok, dokumentirane tudi v e-portfoliih, sem uporabila pri temi Načrtovanje naše nove igralnice. Načrte, ki so jih otroci risali prostoročno in v računalniškem programu Slikar, sem opremila z njihovimi pojasnili ter jih predložila vodstvu vrtca, da jih bo lahko uporabilo pri prenovi igralnice. IK sredstva so zabeležila bogato in pestro dogajanje in omogočila uvid v učenje in participacijo otrok pri tej temi.

Andrej Koložvari, Osnovna šola Franceta Prešerna, Kranj

Članek opisuje vlogo spleta v raziskovalnem učenju mlade interdisciplinarne vede robotike. Inteligentne naprave in tudi roboti se povezujejo v oblak. Model povezave robotske roke v svetovni splet vedno bolj nadomešča model zvezdaste povezave inteligentnih naprav in robotov v oblak. Rojstvo kiberfizičnih mehatronskih sistemov na novo opredeljuje informatiko, ki krmili mehanske premike aktuatorjev.

Opisali smo razvoj modela robota, ki ga želimo priključiti v oblak. Nov model ponuja odprto polje rešitev v izobraževanju in tudi drugje v naši družbi. Pri razvoju modela smo v učilnici uporabili množico spletnih storitev. Za izobraževanje in razvoj so tudi na področju robotike ključna elektronska gradiva objavljena na spletu. Le splet lahko podpira dinamično rastočo množico podatkov, ki spremlja hitri razvoj robotike. Spoznali smo, da nova tehnologija prinaša spremembe učnih metod, pripomočkov in gradiv.

Suzana Cvirn Guček, Anka Novak Ćehajić, Daniela Potochnik, Tone Krajnc, Osnovna šola Mirana Jarca

Prispevek predstavlja začetke uvajanja listovnika v pouk pri slovenščini in angleščini v devetem razredu ter pri etiki in angleščini v sedmem razredu. Projektni tim Osnovne šole Mirana Jarca sestavljamo učiteljici angleščine Anka Novak Ćehajić, Daniela Potochnik, učiteljica slovenščine Suzana Cvirn Guček in Tone Krajnc, učitelj domovinske in državljanske kulture in etike. E-listovnik uporabljajo učenci 7. b in 9. b oddelka. Učenci se učijo odgovornosti do svojega dela in dosežkov in se zavedajo, da lahko z organiziranim načrtovanjem svoj uspeh izboljšajo. Učenci pri svojem delu uporabljajo orodje Mahara, v “mape” e-listovnika vnašajo dokumente, ki nastajajo ob učenju, ob tem pa razvijajo veščino komuniciranja in sodelovanja. Pri projektu učenci sodelujejo v manjših skupinah in utrjujejo ter preverjajo svoje znanje. S pomočjo konstruktivne kritike svojih kritičnih prijateljev izboljšujejo izdelke in pri tem postajajo bolj odgovorni do lastnega dela, do dela kritičnega prijatelja in skupine. V devetem razredu je v ospredju medpredmetno povezovanje pri angleščini in slovenščini. Predstavljene bodo konkretne naloge učencev.

Mitja Turk, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma

Prispevek se osredotoča na predstavitev primera uporabe razvojnega e-listovnika pri pouku zgodovine. Predstavljeni primer učne ure »Država Aleksandra Velikega« služi kot osnova za (samo)evalvacijo drugega kroga izvajanja, spremljanja in vrednotenja poučevanja, ki vključuje uporabo e-listovnika (Mahara). Poleg prikaza priprave učitelja na izvajanje pouka s pomočjo e-listovnika, izvajanja v razredu in uporabljenega gradiva so predstavljeni tudi dosežki dijakov in njihova samoevalvacija. Prve ugotovitve kažejo, da se bo morala za uspešno uvedbo e-listovnika delno spremeniti vloga učitelja pri samem poučevanju, saj se pri takem načinu dela odgovornost za pridobivanje znanja vse bolj prenaša na dijaka. Pri tem je pomembna sprememba tudi bolj individualizirana obravnava dijakov, saj si ti zaradi različnega predznanja in predvsem interesov postavljajo zelo različne cilje. Pri uvajanju e-listovnika so se pojavljale različne ovire tako na tehničnem (Mahara) kot vsebinskem področju (rubrike formativnega spremljanja), ki smo jih sproti odpravljali.

Model razvojnega e-listovnika je prek rubrik formativnega spremljanja (cilji, predznanje, strategija, dokazi, samoevalvacija) premišljeno metodološko postavljen. Kot razvojni projekt pa je podvržen postopnemu uvajanju v šolski prostor, saj od učiteljev in dijakov terja premik v dojemanju obeh klasičnih vlog ter številne prilagoditve.

Mojca Pozvek, Osnovna šola Koseze, Ljubljana

To je e-učilnica, ki obrnjeno ali »flipped« učenje prenaša na mlajše osnovnošolce (tretji, četrti in peti razred osnovne šole). Oblikovno je učilnica prilagojena tej starostni stopnji – pri tem ne gre le za očem prijazno likovno opremo, pač pa predvsem za velikost črk oziroma zapisov na didaktičnem materialu v Spletkovi učilnici.

Pred vsako vsebino in nalogo so napisana tudi zelo jasna in nedvoumna navodila za aktiviranje predstavitev. Navodila so namenjena predvsem učencem, ki so računalniško slabše opismeni. Učenci razredne stopnje naj bi e-učilnico za tak način učenja obiskovali ob koncih tedna, ko niso obremenjeni z dodatnimi izvenšolskimi  dejavnostmi in se lahko v polni meri posvetijo samostojnemu usvajanju nove učne snovi s pomočjo IKT. Primernost vsebine in nalog se odraža v uspešni povratni informaciji učitelju. Tak način učenja daje tudi na razredni stopnji šolskemu delu novo dimenzijo: snov se le utrjuje in nadgrajuje z dodatnimi informacijami. Pomemben pa je še en vidik takega učenja: učenci začnejo že zgodaj prevzemati odgovornost za lastno delo.

Rafaela Kožlakar, Stanislava Polajžer, Maja Vičič Krabonja, Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik, Breda Gruden, Bernarda Trstenjak, Miška d.o.o., Viljenka Šavli, Srednja ekonomska šola Maribor

Zvrnjeno (flipped) učenje na svojstven način združuje učenje na daljavo in v živo. Učenec se z učno snovjo najprej sreča na daljavo: ogleda si in predela snov s pomočjo videoposnetkov in drugih gradiv, ki jih pripravi učitelj. Ko se učitelj in učenci skupaj srečajo pri pouku, pa poteka interakcija v obliki praktičnega dela, medsebojnega soustvarjanja, utrjevanja snovi, reševanja problemov itd. V praksi se je pokazalo, da je sodelovalno učenje učinkovitejše, saj podpira projektni, raziskovalni način dela in temelji na avtentičnih primerih. Poudarjena je medsebojna izmenjava izkušenj in informacij med učenci, učitelj pa prevzema aktivno vlogo mentorja. Prednost takega načina učenja je učencem prilagojen, personaliziran način dela na daljavo, ki ni vezan na čas in kraj učenja. To so učenci potrdili tudi v praksi. Pri pouku so učenci kot prednost izpostavili učiteljevo pomoč pri reševanju problemov in pojasnjevanju vprašanj o učni snovi ali postopkih dela. S takim učenjem učenci razvijajo kompetence 21. stoletja, predvsem pa odgovoren odnos do učenja, kar je popotnica za vseživljenjsko učenje. Na več šolah so “flipped” način učenja in poučevanja že preizkusili. Učiteljem je priprava takšne učne ure pravi izziv, učenci in dijaki so bili z aktivnim načinom dela zadovoljni.

Janja Rakovec, Višja strokovna šola, Šolski center Kranj

V izrednem višješolskem programu študente usmerjamo k samostojnemu izkustvenemu učenju v obliki sodelovanja z različnimi organizacijami. Sledenje njihovemu delu, izmenjavo izkušenj in mnenj ter primerjavo med teorijo in prakso letos prvič izvajamo s pomočjo družbenega omrežja Twitter. Ustvarili smo skupen račun, prek katerega študenti v skladu s predmetom tvitajo o povezanih strokovnih temah, objavljajo svoje izkušnje ter predstavljajo različne projekte. Vsak od študentov za izbrano časovno obdobje prevzame vodenje računa in tvita v našem skupnem imenu, medtem ko ostali sledijo njegovim objavam.

Twitter smo izbrali zaradi preproste uporabe in znakovne omejitve sporočil, s čimer se med študenti spodbuja jasno in jedrnato izražanje, ki zahteva premislek in kreativnost. Dobro premišljeni tviti, ki sovpadajo s temo in znajo nagovoriti ostale, so s strani sledilcev tudi nagrajeni – v obliki njihovih komentarjev, razvite diskusije, deljenja in favoriziranja. Na ta način študent takoj dobi povratno informacijo o tem, kaj si njegovi sošolci o napisanem mislijo ter kakšne so njihove izkušnje ali mnenja. Sodeluje tudi predavateljica, ki diskusijo usmerja na povezano teoretično temo. Tovrstno učenje študentom omogoča aktivno participacijo pri izbiri učne vsebine in načinu posredovanja informacij, spodbuja k medvrstniškem učenju in sodelovanju ter tako dodatno motivira pri učenju.